Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Logisti v Sloveniji še vedno zaznavajo razmeroma visoke stopnje rasti; če bo udarila ohladitev, se ji bodo prilagodili
(Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic (Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic Bojan Žlender, ministrstvo za infrastrukturo: V novi uredbi predlagamo, da bi bila cena mesečne vozovnice 26-kratnik cene enkratne vozovnice, letna vozovnica pa bi bila osemkratnik mesečnih vozovnic.
Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Nakup robotov postane ekonomsko upravičen, ko cena delovne sile v skladišču oziroma trgovini doseže 26 tisoč evrov na leto – pri nas je zdaj cena okoli 18 tisoč evrov na leto, v izračun niso všteti stroški okvar hrbtenice
(Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... (Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... Stefan Krauter je pred 35 leti zagnal logistično podjetje s petimi zaposlenimi, zdaj poslujejo v 30 državah. Na Brniku bo investiral 25 milijonov evrov v nov logistični center.
Za Pošto Slovenije bo letos začel delati Yaskawin robot Za Pošto Slovenije bo letos začel delati Yaskawin robot Robota bodo testirali na paketih nenaslovljene direktne pošte v Mariboru, možnosti za robotizacijo pa vidijo tudi na drugih oddelkih

Kaj morate vedeti o omrežju koridorjev TEN-T in kako do EU denarja za naložbe

Čas branja: 4 min
15.04.2018  16:48  Dopolnjeno: 15.04.2018 21:00
Šest vprašanj in odgovorov o koridorjih TEN-T in o naložbah, ki jih v Sloveniji sofinanciramo z denarjem EU*
Kaj morate vedeti o omrežju koridorjev TEN-T in kako do EU denarja za naložbe
Po Sloveniji tečeta Sredozemski in Baltsko-jadranski koridor.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc bo v Ljubljani med 25. in 27. aprilom gostila bienalni dogodek TEN-T Days, ki se ga bodo udeležili ministri, člani evropskega parlamenta in drugi odločevalci na področju naložb v pametno, varno in zeleno mobilnost. Organizirali bodo tudi ministrsko srečanje držav zahodnega Balkana, Turčije in južnih sredozemskih držav. Posebnost letošnjega dogodka bo pospeševalnik idej in futuristični laboratorij za predstavitev inovativnih rešitev s področja mobilnosti. Dnevi TEN-T bodo po številu udeležencev eden največjih mednarodnih dogodkov v Ljubljani do zdaj.

Kaj je TEN-T?

1. Gre za Trans-European Transport Network, vseevropsko prometno omrežje, ki je izhodišče evropske prometne politike. Cilj prometne politike EU je zgraditi vseevropsko omrežje cest, železniških prog, rečnih in pomorskih plovnih poti, pristanišč, letališč in terminalov, ki bi povezali Evropo in krepili družbeno, ekonomsko in ozemeljsko povezanost Evrope. Pri evropski komisiji delijo vseevropsko omrežje na dva dela. Celotno evropsko omrežje povezuje vse evropske regije, posebej pomembno pa je jedrno omrežje, ki povezuje najpomembnejša prometna vozlišča. Glavni cilj politike TEN-T je odpravljanje ozkih grl in tehničnih ovir na jedrnih koridorjih ter krepitev družbene, ekonomske in ozemeljske povezanosti Evrope in s tem ustvarjanje enotnega prometnega območja. Evropska komisija zato podpira gradnjo nove infrastrukture, modernizacijo obstoječe, uvajanje inovativnih digitalnih tehnologij, alternativnih goriv in enotnih standardov. Glavni namen naložb je rast gospodarstev in ustvarjanje novih delovnih mest.

Kje poteka devet jedrnih koridorjev?

2. Leta 2013 je Evropska unija v skladu s politiko TEN-T opredelila devet jedrnih koridorskih omrežij. Vsak jedrni koridor ima svojega koordinatorja. Za koridor Atlantik (Algeciras–Lizbona–Madrid–Strasbourg) je odgovoren Carlo Secchi, koridor Ren–Alpe (Genova–Zeebrugge) koordinira Pawel Wojciechowski, koridor Severno morje–Baltik (Helsinki–Riga–Antwerpen) koordinira Catherine Trautmann, koridor Orient–Vzhodni Mediteran (Hamburg–Atene) koordinira Mathieu Grosch, Sredozemski koridor (Algeciras–Barcelona–Ljubljana–Budimpešta–meja z Ukrajino) koordinira Laurens Jan Brinkhorst, Skandinavsko-mediteranski koridor (od meje z Rusijo–Napoli–Palermo) koordinira Pat Cox, Baltsko-jadranski koridor (Gdansk–Gradec–Ljubljana–Koper–Trst) koordinira Kurt Bodewig, koridor Ren–Donava (Strasbourg–Bukarešta) koordinira Karla Peijs, koridor Severno morje–Sredozemlje (Belfast–Pariz) pa koordinira Peter Balazs. Gre za razmeroma zapleteno omrežje koridorjev, podrobneje si jih lahko ogledate na interaktivnem zemljevidu.

Projekt razvoja jedrnega omrežja v perspektivi 2014–2020 poteka vzporedno z uvedbo sistema evropskega železniškega sistema za upravljanje prometa ERTMS, ki ga koordinira Karel Vinck, in s projektom Motorways of the Sea, ki ga koordinira Brian Simpson. Prvi delovni načrt za koridorje je bil razgrnjen leta 2014 z natančnimi cilji za vsakega posebej, načrte drsno prilagajajo.

Kateri koridorji tečejo po Sloveniji?

3. Po Sloveniji teče Sredozemski koridor, ki ima izhodišče na jugu Španije v pristanišču Algeciras in teče skozi Španijo, Italijo, Trst in Divačo, en krak tega koridorja pa poteka iz Kopra v Divačo. Ker imajo vsi koridorji več vozlišč, sta na tem koridorju tudi proga Reka–Zagreb–Budimpešta in proga Ljubljana–Zagreb, med identificiranimi projekti na tem koridorju pa je tudi ljubljansko multimodalno vozlišče z železniško povezavo do letališča Brnik.

Drugi jedrni koridor, na katerem najdemo Slovenijo, je Baltsko-jadranski. Na tem koridorju je priprava na gradnjo drugega tira med Mariborom in Šentiljem, identificirana pa je tudi povezava med pristanišči Trst, Benetke, Ravena in Koper, gre predvsem za razvoj multimodalnih platform.

Baltsko-jadranski koridor povezuje šest koridorskih držav in je najpomembnejša evropska cestna in železniška os v srednji Evropi. Na koridorju so opredelili 250 naložbenih projektov v skupni vrednosti 36 milijard. V okviru politike TEN-T je bilo do zdaj končanih 53 projektov v skupni vrednosti 4,7 milijarde evrov. Del teh projektov je bila tudi gradnja nove postaje na Dunaju. Na koridorju zdaj poteka gradnja 30-kilometrskega predora Koralm, ki bo zgrajen leta 2023, in gradnja predora Semmering, ki bo zgrajen leta 2026.

Evropski razpisi za financiranje prometne infrastrukture

4. Glavni vzvod za evropsko sofinanciranje gradnje jedrnih koridorjev je Instrument za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility, CEF). Vse države članice EU morajo prilagoditi nacionalne investicijske politike v skladu s prioritetami EU. Gradnjo infrastrukture je mogoče financirati tudi čez razpise Evropskega strukturnega in naložbenega sklada ter s pomočjo Evropskega sklada za strateške naložbe oziroma Junckerjevega sklada. Lani so v okviru »blending« razpisa CEF razdelili milijardo evrov za 39 projektov. Sloveniji je uspelo pridobiti 109 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje sedmih predorov na progi Divača–Koper. Žal je ta denar trenutno zamrznjen, ker zakon o gradnji drugega tira še ni uveljavljen. Največ denarja v tem razpisu CEF, 123,5 milijona evrov, so odobrili za gradnjo predora Fehmarnbelt, gre za železniško povezavo med Dansko in Nemčijo, drugi največji projekt pa je vzpostavitev evropskega sistema vodenja prometa (ERTMS) na progi med Parizom in Lyonom.

Glavni cilj razpisa je bil motivirati pripravljavce projektov, da sestavijo finančno konstrukcijo z mešanimi viri in predvidijo posojila Evropske investicijske banke z jamstvom Evropskega sklada za strateške naložbe. Zelo zaželeno je bilo tudi privabljanje zasebnega kapitala. Novembra lani so okrepili sklad CEF z dodatnimi 350 milijoni evrov, ki so pripravljeni za sofinanciranje projektov za čisto mobilnost, predvsem za gradnjo infrastrukture za alternativna goriva. Datum za prijavo projektov je bil 12. april 2018.

Kje so največji projekti EU na jedrnem omrežju

5. Infrastrukturni projekt, ki je v tej finančni perspektivi dobil največ podpore iz EU, je gradnja plovne poti med Francijo in Belgijo med rekama Sena in Šelda, za kar so pridobili kar 979 milijonov evrov denarja EU. Sledijo predor Brenner z 879 milijoni evropskih evrov, hitra proga med Lyonom in Torinom, za katero so v EU odobrili 814 milijonov evrov, prenova proge Brasov–Simeria v Romuniji s 797 milijoni evrov iz EU, projekt Stuttgart 21 s 594 milijoni evrov, za predor Fehmarn med Dansko in Nemčijo je EU odobrila že 589 milijonov evrov, za železniško povezavo med Španijo in Francijo na severu so odobrili 459 milijonov evrov, za Rail Baltica, ki je prioritetni evropski politični projekt povezovanja baltiških držav z evropskim železniškim omrežjem, je odobrenih 442 milijonov evrov, za prenovo prog v Romuniji med Brasovim in Sighisoaro je odobrenih 440 milijonov evrov in za novo progo Wendlingen–Ulm je odobrenih 433 milijonov evrov. Vsi ti projekti ležijo na jedrnih evropskih koridorjih.

Katere projekte smo v Sloveniji zagnali na jedrnih koridorjih?

6. V Sloveniji je Dars na začetku aprila zagnal nov sistem e-cestninjenja za tovorni promet, projekt v vrednosti 51 milijonov evrov pa so financirali s pomočjo posojila EIB, za katero so pridobili jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe (Junckerjev načrt). Med večjimi projekti na koridorjih je modernizacija proge Celje–Zidani most, v projekt bomo investirali 282,4 milijona evrov. Še večji projekt je nadgradnja proge Maribor–Šentilj, ki bo stala 284,33 milijona evrov. V vozlišče Pragersko bomo predvidoma investirali 80 milijonov evrov. Nadgradnja proge Poljčane–Slovenska Bistrica bo stala 51,8 milijona evrov. V posodabljanje železniške infrastrukture bomo v obdobju 2014–2020 investirali več kot 700 milijonov evrov, od tega bo predvidoma 242 milijonov evrov evropskih sredstev.

_________________

*Članek je omogočila evropska komisija, služba za mobilnost in promet (DG Move).

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TRANS-LOG
Novice
Novice Takšen logistični center bo za 25 milijonov evrov zrasel na Brniku

Avstrijski logist cargo-partner je danes na Brniku uradno zagnal naložbo v logistični center, iz katerega bodo servisirali srednjo in...

TRANS-LOG
Novice
Novice Liberalizacija železnic: trg je odprt, lahko pričakujemo boljše storitve in vstop železniških ryanairov? 10

Junija letos je začela veljati novela zakona o železniškem prometu, ki omogoča prost dostop do železniške infrastrukture tudi v...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Tovarni Magna v Hočah bomo zgradili železniško progo

Vlada je potrdila predlog ministrstva za infrastrukturo in progo do Magne in do letališča Maribor uvrstila v načrt razvojnih programov...

TRANS-LOG
Novice
Novice (fotoreportaža) Kdo vse je zasadil lopato za naložbo na Brniku

Glavni investitor v 25 milijonov evrov vredno stavbo je matična družba cargo-partner z Dunaja, ki je v lasti podjetnika Stefana...

TRANS-LOG
Novice
Novice Uganka: v SŽ-Potniški promet prodajo vedno manj vozovnic, prihodki družbe pa rastejo 1

Število potnikov na železnicah zadnja leta upada, prihodki družbe SŽ-Potniški promet pa so lani zrasli za 15 odstotkov na 105...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Kako bo Alenka Bratušek gradila ceste in železnice 3

Pri cestah bosta prioriteta tretja razvojna os in druga cev predora Karavanke, na železnicah pa v ospredju ostaja drugi tir, ki ga bomo...

TRANS-LOG
Skladiščenje
Skladiščenje Pregled naložb: kam letijo milijoni za nove logistične centre

Najbolj živahno je v okolici letališča Brnik in v okolici Žalca, zaradi hitre rasti poslov pa so za logiste zanimive vse lokacije ob...

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Takšen je bil vozni red vlakov od Dunaja do Trsta sredi 19. stoletja ob otvoritvi Južne železnice 39

Ko je avstroogrski cesar Franc Jožef I. leta 1857 odpiral povezavo do Trsta, smo imeli direktno povezavo Dunaj - Trst. Kako je 161 let...