Predlog resolucije o Nacionalnem programu razvoja prometa v RS je bil prejšnji teden objavljen na spletni strani ministrstva za infrastrukturo ([www.mzi.gov.si]) - pripombe in predloge na Resolucijo na ministrstvu zbirajo do 22. avgusta, pošljete jih lahko na naslov:mzip.smz@gov.si.
Določeni so roki izvedbe in nosilci
Vlada je lani julija sprejela Strategijo razvoja prometa, v kateri ni bilo jasno, koliko bo kaj stalo, niti kakšen bo časovni načrt gradnje posameznih projektov (To ni strategija, to je pregled stanja in napoved tokov). V predlogu nacionalnega programa so zdaj končno določeni okvirni roki izvedbe in nosilci za posamezne projekte. Predlagan je drsni šestletni načrt vlaganj v promet; to pomeni, da bomo vsako leto preverjali, kaj smo naredili, in kaj ne. Za vse projekte še ni izračunov, koliko bodo stali, ker so še v fazi umeščanja v prostor ali načrtovanja. Za drugi tir je jasno: gradili ga bomo z javno-zasebnim partnerstvom, naložba bo 960 milijonov evrov.
Ne veselite se prehitro - največ bomo investirali v 'flikanje' infrastrukture, to je v vzdrževanje, novih projektov bo zelo malo. Veliko denarja bomo porabili, da vzpostavimo razmere, kot smo jih imeli pred desetimi leti.
Za prenovo cest povprečno 263 milijonov evrov na leto
Za zdaj je predvideno, da bi za rekonstrukcije, obnove in novogradnje cestnega omrežja v letošnjem letu investirali 172,8 milijona evrov, leta 2017 bi številka zrasla na 236,8 milijona evrov, leta 2018 in prihodnja leta pa bi bil povprečen letni znesek 263 milijona evrov. V Sloveniji imamo skupaj 746 kilometrov avtocest in hitrih cest - s temi upravlja Dars. DRSI upravlja s 5.117 kilometrov regionalnih cest in 819 kilometrov glavnih cest - te so v slabem stanju. Lokalnih cest, s katerimi upravljajo lokalne skupnosti, je 13.598 kilometrov. Lokalne skupnosti upravljajo dodatno še z 18.626 kilometri javnih poti.
Darsove naložbe v prenovo avtocest
Na avtocestah in hitrih cestah je bilo leta 2013 v zelo slabem in slabem stanju 244,5 kilometra vozišč, lani pa je bilo takšnih že 387,3 kilometra vozišč. Predvideno je, da bo letos Dars v prenove in vzdrževanje investirali 57,7 milijona evrov, prihodnje leto 80,7 milijona, nato pa po 91 milijonov evrov letno.
Kako smo uresničevali nacionalni program na železnicah
Nacionalnih programov država ne jemlje preveč resno. Denimo, v nacionalnem programu za železnice od leta 1994 do 2005 je bilo predvidenih za 2,1 milijarde evrov naložb, investirali pa smo 316 milijonov evrov, kar je 16,7 odstotka načrtovanih. To kaže, da bodisi ne znamo pisat nacionalnih programov, ali pa, da jih pišemo zaradi lepšega. V obdobju od 2006 do 2015 smo predvideli za 3,1 milijarde evrov naložb, vložili pa smo 1,5 milijarde evrov, to je 43,9 odstotka od načrta. Če bi se držali programa iz leta 1994, bi že imeli hitro progo Trst - Ljubljana - Zagreb s priključki na Koper in Reko in tudi drugi tir Ljubljana - Jesenice.
In kako bomo investirali v železnice do 2022? Država bo vložila 1,32 milijarde evrov, v resoluciji pa je predvideno tudi javno-zasebno partnerstvo pri gradnji drugega tira v vrednosti 960 milijonov evrov.
Železnica do letališča? Ne!
Bo letališče dobilo železniško povezavo? Ne. Načrt, da bi do letališča zgradili priključek na progo Ljubljana - Kranj - Jesenice, se ne izide, ker naj bi to bilo okoljsko nesprejemljiva in nerentabilna naložba. V pripravi pa je umeščanje v prostor za drugi tir proge od Ljubljane do Jesenic in do meje z Avstrijo. Hkrati se proučujejo možnosti navezave letališča s progo čez Kamnik. Vendar to še ne bo kmalu. Letališče ima zdaj 1,5 milijona potnikov na leto, železniška povezava bi se splačala pri 3,5 milijonih. Do takrat računajte na shuttle, avtobuse in avte.
Subvencije za potniški promet: 815 milijonov do leta 2022
V subvencije in kompenzacije za javni potniški promet bomo letos investirali 105 milijonov evrov, nato pa precej več, tako da bomo do leta 2022 vložili kar 815 milijonov evrov. Od tega bodo avtobusni prevozniki prejeli 420 milijonov evrov, SŽ- Potniški promet pa 395 milijonov evrov.
Kako bomo vse to plačali?
Med viri so predvidena proračunska sredstva, EU denar in neproračunski viri. Med neproračunskimi viri so cestnina in drugi prihodki Darsa, kar gre zgolj za naložbe Darsa. Sledijo posojila EIB in drugih ustanov, obveznice, posojila komercialnih bank, pristojbine za financiranje javne službe, lastna sredstva Luke Koper in denar, ki ga Luka Koper pobira za vplutje v pristanišče (deluje kot pristaniška uprava).
Koliko zaslužimo s prometom
V proračun iz trošarin na leto prikaplja od 800 do 900 milijonov evrov, 146 milijonov evrov je vplačanih kot nadomestilo za uporabo cest (pri registraciji vozil), 9,5 milijona evrov plačajo železniški operaterji za uporabnino prog, približno dva milijona evrov pa zasluži država s pobiranjem koncesijske dajatve in z dividendami Luke Koper. To je približno milijarda evrov na leto. Promet prispeva šest odstotkov v BDP, približno 60 odstotkov zaposlenih v gradbeništvu pa je zaposlenih z vzdrževanjem in gradnjo infrastrukture. V evropski finančni perspektivi 2007 - 2013 so razmeroma visoke naložbe v infrastrukturo prispevale k rasti BDP, ugotavljajo v poročilu Umarja. Razmeroma nizke naložbe v letošnjem letu bi utegnile vplivati na nižjo rast BDP.
To je pet projektov, ki jih bomo gradili v obdobju 2016 - 2022
- Druga cev predora Karavanke, Dars: 150 milijonov evrov (Asfinagov del na avstrijski strani je 165 milijonov evrov)
- Drugi tir, javno zasebno partnerstvo: 960 milijonov
- Tretja razvojna os jug, Dars: obvoznica okoli Novega mesta, 75 milijonov
- Tretja razvojna os sever, Dars: Velenje - avtocesta, trasa še ni določena, od 400 do 600 milijonov
- Avtocesta Draženci - Gruškovje, Dars: 251 milijonov evrov, je že v gradnji, dokončanje 2018
