Dvakrat mesečno pošiljamo aktualno vsebino v vaš e-poštni nabiralnik.
Časnik Finance bo vaše podatke skrbno hranil in uporabljal samo za pošiljanje biltena. Odjavna povezava se nahaja na dnu vsakega biltena. S potrditvijo se strinjate s politiko zasebnosti Časnika Finance.
Za razliko od statičnih cenovnih modelov, ki se ne prilagajajo nihajočemu povpraševanju, se sistem daljinskega odčitavanja energentov odziva na podatke v realnem času
Slovenska prestolnica bo pridobila sodobno orodje za upravljanje, načrtovanje in izvajanje mestnih politik, hkrati pa bo platforma služila kot enotna informacijska in komunikacijska točka med mestno upravo, meščani in gospodarstvom.
Matjaž Česen, Center za energetsko učinkovitost pri IJS: Leta 2050 bo večina avtomobilov verjetno na elektriko. V mestih bo več kolesarjev in peščev. Vozila bodo bolj zasedena. Promet bo potekal bolj urejeno, ker bodo vozila komunicirala med seboj. Tovornjaki bodo na biodizel, sintenzi dizel in sintezni plin, večina avtobusov v mestnem prometu bo elektrificiranih.
Foto: Aleš Beno
V nadaljevanju:
Matjaž Česen je meteorolog, ki na Centru za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožefa Stefana sodeluje pri nastajanju Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN) s projekcijami rabe energije v prometu in izračunavanjem izpustov.
– V NEPN je v večini sektorjev predvideno zmanjšanje izpustov do leta 2030, pri prometu se bodo ti povečali za 18 odstotkov.
– Zakaj tovorni promet pri nas tako hitro narašča?
– Bi lahko do leta 2050 razogljičili promet in kako bi to lahko naredili?
– Kakšna bo vloga e-avtomobilov in kako čisti so?
– Kako bi lahko spreminjali navade v prometu in zakaj je to vprašanje enako pomembno kot tehnološki napredek?
– Kaj lahko vsak sam prispeva k zmanjševanju izpustov v prometu?
– Ključno vprašanje je, ali so ljudje pripravljeni znižati stopnjo udobja. Sami od sebe tega ne bodo naredili.
Potovanje z avtomobilom je tako poceni, da sploh ne razmišljamo, ali je pot smiselna ali ne. Analize tudi kažejo, da imamo zelo veliko poti, ki so krajše od dveh kilometrov, in vse te poti bi lahko opravili peš ali s kolesom.
Za dostop registrirajte uporabniško ime ali pa se prijavite, če ime že imate.
Obvezujemo se, da bomo z vašimi podatki ravnali skrbno in odgovorno. Vaše podatke bomo uporabljali in hranili, dokler ne prejmemo vaše zahteve za izbris. Zahtevo za izbris podatkov lahko pošljete na e-naslov zasebnost@finance.si. Podrobnejše informacije o varovanju vaše zasebnosti in vaših pravicah si lahko preberete v naši politiki zasebnosti na www.finance.si/zasebnost.
Hotel in laboratorij v enem je nekaj unikatnega, pravi raziskovalec Igor Mekjavič, ki mu je za planiški laboratorij z višinskimi sobami uspelo pridobiti status uradnega raziskovalnega objekta Evropske vesoljske agencije. V njem raziskujejo, kako bi astronavtom zagotovili optimalno zdravje pri letih na Luno in Mars.
Kako v planiškem PlanHabu, enem od treh »uradnih« laboratorijev Evropske vesoljske agencije, iščejo rešitve za ohranitev zdravja astronavtov na prihodnjih vesoljskih misijah in kako lahko njihove raziskave pomagajo kroničnim in COVID-bolnikom na Zemlji?
To je bila ena od izjav na okrogli mizi CyberSociety, na kateri so razpravljali o razsežnostih inovativnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in vplivu digitalne preobrazbe na družbo
Danfoss Trata in Institut Jožef Stefan sta prejela letošnje priznanje Taras, s katerim organizator Industrijskega foruma IRT nagrajuje najuspešnejše sodelovanje gospodarstva in raziskovalno-razvojnega okolja.
Piškotke uporabljamo za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaših izkušenj. Več informacij najdete v Politiki o piškotkih.
Potrebni piškotki zagotavljajo bistveno funkcionalnost. Spletna stran brez piškotkov ne more pravilno delovati in jih lahko izključite le s spreminjanjem nastavitev brskalnika.
Analitični piškotki nam pomagajo izboljšati našo spletno stran z zbiranjem in poročanjem podatkov o njeni uporabi.
Uporabljamo tržne piškotke za izboljšanje ustreznosti oglaševalskih akcij, ki ih prejemate.