Kako kaže kitajskemu projektu prenove proge Budimpešta–Beograd

Valentina Vengust je šest let preživela v Pekingu, danes pa v Nemčiji kot analitičarka pri inštitutu Mercator analizira interese in ambicije kitajske vlade. Pravi sicer, da je Kitajska veliko več kot pa njen trenutni politični sistem. »Dokler bo na oblasti partija, bo država velik izziv za Evropo,« dodaja.

Doslej so bili vsi železniški projekti za Slovenijo predragi, ekonomsko neučinkoviti in politično neizvedljivi, minister Vrtovec pa pravi: vse lahko rešimo, denar ni težava!

V desetih letih so kitajska gradbena podjetja pridobila za okoli 4,5 milijarde evrov javnih projektov, lani je bila ta vrednost dve milijardi

V Sloveniji bomo z denarjem iz načrta za okrevanje in odpornost gradili domove za starejše in infekcijsko kliniko v Ljubljani in Mariboru. Denar bo tudi za zeleno energetiko, trajnostno mobilnost in gradbeništvo, digitalizacijo, inovativno rabo zemljišč in raziskave. Pregledali smo, kakšne projekte so pripravili po Evropi.

Konkurenčen javni železniški potniški promet bi lahko dobili do leta 2030, v celoti pa do leta 2050. Okvirna ocena naložb v infrastrukturo, ki bi omogočala uvedbo taktnega potniškega prometa, je od tri do štiri milijarde evrov. V to številko še ni vključena poglobitev tirov v Ljubljani.