Stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern so se letos jeseni testno že vozili s samovozečimi minibusi francoskega proizvajalca Navya, od aprila prihodnjega leta pa bosta na tej progi redno vozili dve samovozeči vozili, čeprav bo to še vedno testni projekt. Avstrijsko ministrstvo za infrastrukturo sicer podpira več testnih projektov avtonomnih vozil, da bi opravili s strahovi in z evforijo, ki spremlja napovedi o prometu prihodnosti.
Na vozilih bo ves čas operater
»Avtobusi nimajo volana, na vozilu pa bo ves čas prisoten operater,« pravi Johannes Lieberman, ki pri Wiener Linen koordinira projekt uvedbe samovozečega avtobusa. Ker vozila nimajo volana, jih ni mogoče registrirati, zato uporabljajo testne tablice. Po Liebermanovi oceni sedanja vozila še niso dovolj tehnološko dodelana, da bi jih lahko uporabljali brez operaterja na krovu. Po vrhu je treba z njimi zaradi varnosti voziti počasi - okoli 12 kilometrov na uro, tako da je hitrost podobna potovanju s kočijo. Johannes Lieberman bo sicer več o projektu povedal na konferenci Premikamo Slovenijo na Brdu pri Kranju.
Naši prevozniki predvsem opazovalci
Bodo tudi naši avtobusni prevozniki začeli s testiranjem avtonomnih vozil? »V Nomagu testiranja, ki potekajo v več različnih državah, z zanimanjem spremljamo. Zavedati pa se moramo, da bo minilo še kar nekaj let, preden bomo v javnem potniškem prometu videli avtonomne avtobuse. Še vedno je namreč veliko neznank glede odzivanja teh vozil na različne situacije v prometu, kot skupnost pa bomo morali najti tudi odgovore na številne moralne dileme. Avtonomno vožnjo je potrebno tudi izredno dobro zakonodajno urediti na evropski in svetovni ravni, preden bomo sploh lahko govorili o sprejemanju zakonodaje v Sloveniji. Pričakujem, da bo zakonodajalec v javno razpravo o tem vprašanju želel vključiti tudi največje prevoznike in ostale udeležence v prometu.
Testni projekt med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko
Na konferenci Premikamo Slovenijo bomo izvedeli nekaj več tudi o testnem projektu med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko, ki bo potekal na ravni upravljavcev avtocest. Slovenski Dars, avstrijski upravljavec avtocest Asfinag in madžarski Magyar Közút bodo oblikovali avtocestni krožni koridor, na katerem bodo namestili brezžično omrežje pete generacije (5G) in pripravili drugo potrebno infrastrukturo za testiranje inteligentnih transportnih sistemov. Slovenski del koridorja bo potekal od Šentilja do Maribora in do Lendave (več: Testni projekt: vozila brez voznika med Šentiljem, Mariborom in Lendavo).