V Srbiji najnaprednejši pridelovalci hrane uporabljajo platformo Agremo, ki jim pove, na katerem delu njive rastline dobro uspevajo in kje potrebujejo dodatna hranila, vodo ali škropivo, da ne bo pridelek manjši od želenega.
Agremo je spletna platforma za štetje in spremljanje rasti rastlin. Uporablja brezpilotne letalnike (drone), ki preletavajo njive in snemajo, kako rastline rastejo. Program iz analize aerospektralnih fotografij ugotovi, katere rastline dobro in katere slabše uspevajo ter razloge za zaostanek pri rasti. O teh ugotovitvah program obvesti pridelovalca in mu svetuje, kaj lahko rastline okrepi in zmanjša izgubo pridelka, s tem pa se izogne manjšemu donosu pridelka na hektar. Pridelovalec izve, na katerih delih njive so rastline v stresu, zakaj rastline slabše uspevajo in kaj potrebujejo za boljšo rast. Te informacije dobi v poročilih, do katerih lahko dostopa na mobilnemu telefonu, tablici ali računalniku.
Platforma Agremo izvira iz Severne Amerike, kjer ima veliko uporabnikov. V Srbiji pa to platformo, ki je že prilagojena tamkajšnjim podnebnim razmeram, trži podjetje Logit. Vsako leto jo vpeljejo v tri ali štiri večja kmetijska gospodarstva, pravi Slobodan Antić s fakultete za organizacijske vede v Beogradu.
Kako preprečijo izgubo pridelka
Ena od Logitovih strank ima kmetijska zemljišča v Srbiji in Romuniji, ki jih je program razdelil na več razdelkov, v koledarju so označili, kdaj bodo z droni snemali posamezne razdelke. Na njivah s koruzo so denimo določili, v katerih tednih bodo šteli rastline in ocenili, ali so pod stresom, ker jim primanjkuje vode, hranil, so jih napadle bolezni ali škodljivci. Podatke analizira računalniški algoritem in za vsak razdelek navede število rastlin, v kakšen stanju so in kolikšen pridelek na hektar je pričakovati na vsakem delu. V enem izmed poročil je pridelovalec izvedel, da deset tisoč rastlin ne bo obrodilo in kolikšna bo izguba pridelka ter kako lahko izgubo prepreči. Drugo poročilo je pokazalo, da bo pridelek manjši, ker so pri gnojenju preskočili vsako osmo vrsto …
»Pridelovalci so presenečeni nad zanesljivostjo podatkov iz poročil in preprosto uporabo platforme Agremo, ki poveča učinkovitost kmetovanja ter znižuje stroške škropljenja in gnojenja s tem, da jim natančno pove, na katere dele njiv je treba kaj nanesti, da bo rast optimalna,« pravi Slobodan Antić.
Srbsko kmetijstvo je zacvetelo, ko se jim je odprl ruski trg
Po njegovih besedah je srbsko kmetijstvo zaživelo pred nekaj leti, ko se jim je za pridelke odprl ruski trg, kamor lahko iz Srbije izvažajo hrano brez carin. Da so za njihove potrebe pridelali hrano prave kakovosti, so vlagali v boljšo pridelavo in skladiščenje. Pri tem so nekateri začeli uporabljati tudi nove tehnologije, kot je platforma Agremo, a večina pridelovalcev v Srbiji se še vedno ne zaveda nujnosti digitalizacije in prednosti novih tehnologij. »Vanje vlagajo in z njihovo pomočjo učinkoviteje pridelujejo hrano največji kmetijski kombinati, manjše kmetije pa še ne,« opaža Antić.
Tudi v Srbiji se pridelovalci pri prodaji premalo povezujejo
Srbski pridelovalci imajo podobne težave kot slovenski. »Srbija je druga največja pridelovalka malin na svetu, letos pa marsikateri pridelovalec malin ni prodal po ustrezni ceni. Težava je v tem, da so pridelovalci nepovezani in ne dosegajo večjih količin in boljše cene. Tisti, ki so se povezali in skupaj nastopajo na trgu, maline uspešno izvažajo, distributerji pa vlagajo v hladilnice. V Srbiji se je pridelava malin povečala, ker so denimo lani zanje iztržili dobro ceno. Zaradi velike ponudbe in neorganiziranega trženja pa je cena letos upadla pod evro za kilogram, tako da so nekateri pridelovalci imeli velike težave. Na državni ravni ni strategije o ciljih v posameznih kmetijskih panogah, to je glavna težava poleg premalo konkurenčne pridelave in preslabo organizirane prodaje pridelkov,« našteva Antić.
Težave z zagotavljanjem neprekinjene hladne verige
Na podlagi izkušenj s skladiščenjem in logistiko sadja in zelenjave za eno izmed trgovskih verig s 165 prodajnimi mesti v Srbiji sogovornik opaža, da je ohranjanje kakovosti svežih pridelkov največja težava. »Ko v vsej verigi od kmeta do kupca ne zagotovite neprekinjene hladne verige, se kakovost izgublja in cena upada,« dodaja. Zagotavljanje neprekinjene hladne verige ni težava med prevozom, temveč pri pridelovalcu od trenutka, ko sadje ali zelenjavo pobere in dokler ne pride v ohlajeno vozilo.
Druga kritična točka so zasebne trgovine na drobno, ki na policah ponujajo denimo jabolka zraven banan, kar je nesprejemljivo, ali kjer sveže sadje ni na ustrezni temperaturi in se hitreje kvari, tako da je več zavržkov. »Svežih jagod ne hranijo v hladilniku, ampak na polici na sobni temperaturi. Ko jih kupec kupi, že lahko vsebujejo bakterije,« opozarja Slobodan Antić.
