Transport in logistika

(Intervju) Največji projekt mediteranskega koridorja je proga Lyon–Torino, za Slovenijo pa je na tem koridorju največji projekt drugi tir Divača - Koper

Laurens Jan Brinkhorst, koordinator mediteranskega koridorja o zapletih pri zagonu gradnje spornega 57-kilometrskega predora Mt. Cenis, ki bo pomenil kar tretjino vseh stroškov nove proge Lyon - Torino - in kaj je glavni cilj gradnje nove proge za 8,6 milijarde evrov

Partnerji sporočajo

FINANCE
Transport in logistika
Kako prihodnost logistike vidi svetovalec ameriške vlade za oskrbne verige
Transport in logistika
MEDNARODNI LOGISTIČNI KONGRES
Transport in logistikaPodpornik projekta Kako prihodnost logistike vidi svetovalec ameriške vlade za oskrbne verige

Ključne trende v logistiki bo na 11. mednarodnem logističnem kongresu, ki bo od 27. do 29. marca, v Portorožu, pojasnil dr. Nick Vyas, ustanovni direktor Randall R. Kendrick svetovnega instituta oskrbnih verig (Global Supply Chain Institute) ter izredni profesor na USC Marshall poslovni šoli v ZDA.

FINANCE
Transport in logistika
(Partnerji sporočajo) Prek spletne strani GLS lahko pošljete paket že za 3,56 evra
Transport in logistika
Logistika
Transport in logistikaPartner projekta (Partnerji sporočajo) Prek spletne strani GLS lahko pošljete paket že za 3,56 evra

Pri GLS so prenovili spletno stran Pošljipaket, ki omogoča preprosto pošiljanje paketov tudi za fizične in pravne osebe, ki ne pošiljajo redno

FINANCE
Transport in logistika
cargo-partner uvedel novo storitev zbirnih letalskih pošiljk med zahodno Evropo in Azijo
Transport in logistika
Letalski zbirniki
Transport in logistikaPartner projekta cargo-partner uvedel novo storitev zbirnih letalskih pošiljk med zahodno Evropo in Azijo

Logistično podjetje je v svoj portfelj dodalo novo storitev: zbirne letalske pošiljke, pri kateri združuje pošiljke pomembnih letališč zahodne Evrope ter različnih lokacij v Aziji.

FINANCE
Transport in logistika
Kako v Heliotu z uspešnimi pilotnimi projekti razvijajo pametno logistiko in pametna mesta
Transport in logistika
Transport in logistikaPartner projekta Kako v Heliotu z uspešnimi pilotnimi projekti razvijajo pametno logistiko in pametna mesta

Posvet Partnerstva za trajno gospodarstvo CER o sodelovanju mest in gospodarstva za doseganje podnebnih ciljev

FINANCE
Transport in logistika
cargo-partner bo postal del skupine Nippon Express Group (NX Group)
Transport in logistika
Logistika
Transport in logistikaPodpornik projekta cargo-partner bo postal del skupine Nippon Express Group (NX Group)

Lastnik in ustanovitelj podjetja Stefan Krauter se je po 40. letih odločil prodati podjetje

29.04.2018 09:30
Čas branja: 4 min
(Intervju) Največji projekt mediteranskega koridorja je proga Lyon–Torino, za Slovenijo pa je na tem koridorju največji projekt drugi tir Divača - Koper
Laurens Jan Brinkhorst: V zadnjih letih se je v EU zgodil velik premik, vse pomembnejši postaja notranji trg, s tem pa tudi prometna povezanost in prosti pretok. Ocenjujem, da bo EU v prihodnje več denarja usmerjala v promet.

Mediteranski koridor povezuje šest držav članic EU: Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Francijo in Španijo. Izhodišče koridorja je na jugu Španije, teče skozi Valencio, Barcelono, Bologno, Trst, Ljubljano in Budimpešto. Koridor se razcepi pri Divači proti Kopru, na delu trase se podvaja z baltsko-jadranskim koridorjem, krak koridorja je tudi Reka–Zagreb, pa tudi Ljubljana–Zagreb. Glavni projekt na mediteranskem koridorju je gradnja hitre proge med Lyonom in Torinom, kjer je treba zgraditi 57,5 kilometra dolg predor Mt. Cenis. To bo edini zahodno-vzhodni koridor južno od Alp, povezal pa bo jugozahodno Evropo s srednjo in vzhodno. Po dolgih letih mrtvega teka je premike pri tem projektu uspelo doseči koordinatorju koridorja Laurensu Janu Brinkhorstu. Z njim smo se pogovarjali na dnevih TEN-T v Ljubljani.

Kako to, da je bilo tako težko zagnati projekt proge LyonTorino?

Projekt je precej zaostajal, še zlasti na italijanski strani, ker se niso mogli odločiti, po kateri strani reke naj poteka trasa. V Franciji se je politika razvoja železnic usmerjala predvsem na potniški promet, vendar se niso ukvarjali s čezmejnimi povezavami. Zaradi naraščanja cestnega prometa in zaradi omejitev pri izpustih ogljikovega dioksida postaja selitev tovornega prometa na železnico politično vse pomembnejša. Na sedanji progi je kar 200 predorov, ki so preozki za sodobni tovorni promet.

Se je zdaj gradnja dejansko začela?

Da, na eni strani so že začeli vrtati, na drugi strani bodo kmalu. Sedanja proga je bila zgrajena leta 1870, v času, ko je bila Savoja predana Franciji in so hoteli železniško povezavo. Gre za progo z velikimi nakloni, operaterji morajo uporabljati po tri lokomotive. Nasprotniki gradnje so rekli, zakaj bi gradili novo progo, če železnice skoraj nihče ne uporablja. Vendar naš argument je, da po 150 letih potrebujemo nekaj novega. Novi predor bo potekal 600 metrov globlje od sedanjega, dolg pa bo 57 kilometrov. Stari predor je dolg zgolj 11 kilometrov. Geologi so več let vrtali luknje in ugotavljali, kakšna je sestava terena. Zdaj so začeli vrtati s 150 metrov dolgim vrtalnim strojem in vsak dan napredujejo za 10 do 15 metrov.

Koliko bo stala gradnja?

Pri tem moram biti previden. Po cenah iz leta 2012 je vrednost ocenjena na 8,6 milijarde evrov. Po cenah leta 2030 bo verjetno drugače. Od tega bo 40 odstotkov plačala EU, po 30 odstotkov pa Francija in Italija. Ker je evropska komisija največji financer, ima pri projektu precej besede.

Še vedno je nekaj nasprotnikov projekta.

Zdaj je proti zgolj populistično Gibanje petih zvezd. Vendar pred zadnjimi volitvami iz tega niso delali politične teme. Moji italijanski sogovorniki pravijo, da ima projekt podporo. Čedalje bolj postaja jasno, da ima projekt velik geostrateški pomen, ker je to edina zahodno-vzhodna povezava južno od Alp. Alpe zdaj prečkamo v smeri sever–jug, tak primer sta predor Gotthard ali Brenner, ni pa nobene povezave med zahodom in vzhodom. To bo pomembna povezava tudi za Slovenijo, Hrvaško in naprej za Srbijo. Sedanja povezava je neuporabna za tovorni promet, ker so predori preozki za zabojnike. Treba bi bilo preurediti 200 predorov, kar bi bilo verjetno dražje od gradnje nove proge, hkrati pa bi ostale težave z naklonom proge.

Proga KoperDivača je del mediteranskega koridorja, hkrati pa tudi del baltsko-jadranskega.

Da, zato tesno sodelujem s Kurtom Bodewigom, ki koordinira baltsko-jadranski koridor. Največji projekt sredozemskega koridorja je proga Lyon–Torino, za Slovenijo pa je največji projekt drugi tir med Divačo in Koprom.

Kaj lahko kot koordinatorji naredite, če projekti zastajajo?

Čedalje pogosteje uporabljamo sistem »uporabi ali izgubi«. Denar lahko preusmerimo na projekte, ki bolje napredujejo. Na koridorju Lyon–Torino smo imeli veliko zamud, vendar denarja še nismo izgubili. Verjamem, da se to tudi pri progi Divača–Koper ne bo zgodilo. Ocenjujem, da so projekti zdaj dobili pospešek, ker se je izboljšalo sodelovanje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko.

Kdaj se bo koridor LjubljanaZagreb nadaljeval proti Beogradu?

Ljubljana–Zagreb je že na koridorju, Zagreb–Beograd pa formalno še ni. O tem še teče razprava.

Za Slovenijo je bila to pomembna povezava, tu je potekala večina prometa med Nemčijo in Grčijo.

Najprej je treba sprejeti politično odločitev, kako bo EU sodelovala s Srbijo, ki ima status pridružene članice. Z geopolitičnega vidika je ta proga zelo pomembna. Vemo pa, da so odnosi med Srbijo in Hrvaško še vedno napeti, in mislim, da ne bo zelo hitrega napredka. Zagreb in Beograd sta bila vedno ključni prestolnici za to regijo, zdaj pa je na tem koridorju zelo malo prometa.

Da, promet se je prestavil na koridor BeogradBudimpešta. Tam bodo gradnjo železnice financirale kitajske banke. Bo to še vedno koridor TEN-T ali bo svilna cesta?

Na to kitajsko potezo gledam z zrnom soli (smeh). Poznam Azijo, ker sem bil ambasador na Japonskem. Kitajska si želi ustvariti železniške povezave z Evropo. Vendar preden bodo lahko vzpostavili razumne potovalne čase čez države, kot sta Kazahstan ali Turkmenistan, bo minilo precej časa. Vendar imate prav: srednjeevropske države se morajo odločiti, ali želijo biti del Evrope ali del Kitajske. Standardi in norme v srednji Evropi ne morejo biti kitajski. Kitajci pa si s tem projektom lahko privoščijo luksuz, da Evropo nekoliko dražijo.

Če bodo kitajske banke financirale gradnjo železnice med Beogradom in Budimpešto, bo to prvi tak primer kitajskega vstopa na evropske koridorje TEN-T.

Da, vendar gre za manjši projekt. To ni primerljivo, denimo, z 8,5 milijarde evrov vredno naložbo v progo Lyon–Torino. Je pa res, da je Pirej strateško pristanišče, ki so ga prevzeli Kitajci – in postaja pomembno kitajsko pristanišče v Evropi. To vidim zelo politično: Kitajci se s tem nekoliko igrajo kot mačka z mišjo. Ugotavljam pa, da se je v zadnjih letih v EU zgodil velik premik. Doslej je bil glavni poudarek evropske politike na temah, kot so konkurenčnost, kmetijstvo ali trgovina. Po letu 2008 in še zlasti po brexitu pa postaja zelo pomemben notranji trg. Mislim, da po brexitu ni več veliko članic EU, ki hočejo zapustiti unijo, ker vidijo katastrofalne posledice za Britanijo. In če hočemo imeti notranji trg s prostim pretokom ljudi in tovora, potrebujemo pretočne meje. Zato je v zadnjih štirih letih transport postal pomembna evropska tema. Hkrati je čedalje pomembnejši trajnostni moment, omejevanje onesnaževanja in digitalizacija. Zato mislim, da bo EU v prihodnje usmerjala več denarja v transport. Če bi me vprašali pred 12 leti, ko sem se začel ukvarjati s koridorji, ne bi nikoli rekel, da se bo to zgodilo.

____________

Članek je omogočila evropska komisija, sektor za transport in mobilnost (DG Move).

Preberite tudi:

Kaj morate vedeti o omrežju koridorjev TEN-T in kako do EU denarja za naložbe

Dnevi TEN-T v Ljubljani: prometno zbliževanje z zahodnim Balkanom

Dekarbonizacija: kako se je evropska komisija lotila čiščenja prometa

7 prometnih naložb, ki privabljajo evropske milijone: na Finskem z EU denarjem gradijo glavni potniški center

V Ljubljano na dneve TEN-T prihaja 2,500 ljudi. Kam jih bodo dali?

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

Moje finance
Razno
23 krajev, po katerih se Slovencem toži, ko delajo v tujini
Moje finance
RaznoKsenija Sedej 23 krajev, po katerih se Slovencem toži, ko delajo v tujini

Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, se ob bolj ali manj rednih obiskih dežele na sončni strani Alp zelo radi odpravijo tudi na izlete. Zato smo jih povprašali, kateri kotički so tisti, ki jih najpogosteje obiščejo, ko se vračajo v Slovenijo, in zakaj jih priporočajo za toplejše dni tudi nam.

FINANCE
Avto
Skrbno glajenje Škodinega zlatega družinskega medveda
Avto
AvtoUroš Božin Skrbno glajenje Škodinega zlatega družinskega medveda 2

Škodinega aljaškega medveda, za katerim so Slovenci pred leti ponoreli in ga razgrabili, še preden so ga videli, so skrbno osvežili. Čeprav je dobil že električnega brata enyaka, v Škodi prav s kodiaqom plačujejo račune elektrifikacije

FINANCE
Topjob
Iz turizma bežijo ključni kadri. Kako se bodo s težavo spopadli slovenski gostinci in hotelirji?
Topjob
TopjobTeja Grapulin Iz turizma bežijo ključni kadri. Kako se bodo s težavo spopadli slovenski gostinci in hotelirji? 5

Najprej odpuščanja, zdaj panogo zapuščajo tudi ključni kadri, zato se ob vnovičnem zagonu turizma napoveduje boj za kadre

FINANCE
Zakaj nujno potrebujemo več dolgčasa
Finance
Jernej Šmajdek Zakaj nujno potrebujemo več dolgčasa 1

Ali si Slovenija za nadaljnji razvoj lahko privošči, da se ji ves čas dogaja?

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Corwin v Sloveniji še zdaleč ni rekel zadnje
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoVasilij Krivec Corwin v Sloveniji še zdaleč ni rekel zadnje

Obiskali smo gradbišče stanovanjske soseske Kvartet v Ljubljani, predstavljamo še, kako njihova inženirska družba izbira izvajalce gradbenih in obrtniških del.

IZVOZNIKI
Novice
Kako lažje in uspešneje osvojiti avstrijski trg
Izvozniki.si
NoviceMladen Miković Kako lažje in uspešneje osvojiti avstrijski trg

Med glavnimi koraki za uspešnejšo pot je dobra priprava

FINANCE
Dončić in partija, ki ima vedno prav
Finance
Matej Avbelj Dončić in partija, ki ima vedno prav 26

Številni v tej državi so prepričani, da je tisto, kar nam ponuja slovenska levica, tista z malo in veliko začetnico, odsev sodobne socialne politike, celo ustavne zahteve, da je Slovenija socialna država. Zato naj bi bilo pri nas treba prav vse, od tistih z najnižjo do onih z najvišjo izobrazbo, postopoma izenačiti v čim višji minimalni plači za vse.

FINANCE
Venezuela na sončni strani Alp
Finance
Petra Sovdat Venezuela na sončni strani Alp 18

Stane Dolanc in Milka Planinc bi bila navdušena