Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Logisti v Sloveniji še vedno zaznavajo razmeroma visoke stopnje rasti; če bo udarila ohladitev, se ji bodo prilagodili
(Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic (Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic Bojan Žlender, ministrstvo za infrastrukturo: V novi uredbi predlagamo, da bi bila cena mesečne vozovnice 26-kratnik cene enkratne vozovnice, letna vozovnica pa bi bila osemkratnik mesečnih vozovnic.
Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Nakup robotov postane ekonomsko upravičen, ko cena delovne sile v skladišču oziroma trgovini doseže 26 tisoč evrov na leto – pri nas je zdaj cena okoli 18 tisoč evrov na leto, v izračun niso všteti stroški okvar hrbtenice
(Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... (Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... Stefan Krauter je pred 35 leti zagnal logistično podjetje s petimi zaposlenimi, zdaj poslujejo v 30 državah. Na Brniku bo investiral 25 milijonov evrov v nov logistični center.
Za Pošto Slovenije bo letos začel delati Yaskawin robot Za Pošto Slovenije bo letos začel delati Yaskawin robot Robota bodo testirali na paketih nenaslovljene direktne pošte v Mariboru, možnosti za robotizacijo pa vidijo tudi na drugih oddelkih

(Intervju) Vsi koridorji so med sabo konkurenčni. To je osnova logistike

Čas branja: 4 min
27.04.2018  11:12
Kurt Bodewig, koordinator baltsko-jadranskega koridorja: Za Avstrijo je zelo pomembno, da bo zgrajen drugi tir med Divačo in Koprom, ker je Koper najpomembnejše pristanišče za avstrijsko gospodarstvo
(Intervju) Vsi koridorji so med sabo konkurenčni. To je osnova logistike
Kurt Bodewig, koordinator baltsko-jadranskega koridorja: Ko bo zgrajen predor Semmering, bo pot do Dunaja za 90 minut krajša.
Foto: Iza Petek Funduk

Baltsko-jadranski koridor povezuje jadranska pristanišča v Sloveniji in Italiji z baltiškimi pristanišči na severu Poljske, poteka pa čez šest držav: Poljsko, Češko, Slovaško, Avstrijo, Italijo in Slovenijo. V obdobju od 2017 do 2030 bo na baltsko-jadranskem koridorju izpeljanih 74,5 milijarde evrov transportnih naložb, od tega 38 milijard v železnice, med temi projekti je tudi drugi tir Divača–Koper. Najbolj živahne naložbe na tem koridorju potekajo v Avstriji, kjer gradijo predor Semmering in koralmsko hitro progo med Gradcem in Celovcem. Ta dva projekta bosta skupaj stala 8,5 milijarde evrov. Na dnevih TEN-T v Ljubljani smo govorili s Kurtom Bodewigom, glavnim koordinatorjem baltsko-jadranskega koridorja, enega izmed devetih vseevropskih koridorjev TEN-T.

Ljudje v Sloveniji imajo občutek, da sicer v infrastrukturo veliko vlagamo, hkrati pa uporabniki izboljšav, še zlasti na železnici, ne čutimo.

Treba je ločiti med gradnjo infrastrukture in storitvami. V teku je veliko zanimivih projektov, denimo prenova proge med Mariborom in Gradcem, ki bo zelo koristna za prebivalce Maribora in celotne regije. V Gradec bodo lahko pripotovali hitreje, kar bo velika izboljšava.

Vendar zdaj prenavljajo le staro traso, drugega tira do Šentilja še nekaj časa ne bo.

Pri gradnji infrastrukture so procesi dolgotrajni, od umeščanja v prostor do pridobivanja okoljevarstvenih soglasij, pridobivanja dovoljenj do razpisnih postopkov. Gradnja infrastrukture povsod zahteva veliko časa – to velja tako za Avstrijo kot za Poljsko in druge države EU.

Kje je največ naložb na baltsko-jadranskem koridorju?

V Avstriji, kjer gradijo predor Semmering in koralmski predor. Za Avstrijo je zelo pomembno, da bo zgrajen drugi tir Divača–Koper, ker je Koper najpomembnejše pristanišče za avstrijsko gospodarstvo. Drugi tir bo precej pospešil zanimanje za prevoze iz Kopra do Avstrije, Češke in naprej po koridorju. Ko bo zgrajen predor Semmering, bo pot do Dunaja za 90 minut krajša. Skupaj s predorom Koralm bo prihranek 2,5 ure. V logistiki je zelo pomembno, da lahko izbirate različne poti, da lahko uporabite konkurenčnejša pristanišča in povezave z najboljšimi storitvami.

Vendar koralmska proga ima neposredno navezavo na pristanišče v Trstu. Kako smiselna je potem gradnja drugega tira DivačaKoper?

Vsi koridorji so med sabo konkurenčni. To je osnova logistike. Glavna filozofija koridorjev TEN-T je, da povežemo vse koridorje in vse glavne točke v Evropi.

Koralmski predor bo zgrajen leta 2025?

Ne, verjetno šele leta 2026 ali 2027. Gre za zelo velik projekt. Pred začetkom vrtanja nikoli ni jasno, kakšne bodo razmere pod zemljo.

Verjetno enako velja za predore na drugem tiru med Divačo in Koprom?

Da, nikoli ni mogoče dati jamstev, kaj je pod zemljo. Vendar dejstvo je, da imate na tiru med Divačo in Koprom težave z zmogljivostjo. Načrt za drugi tir je zelo dober in pomeni veliko dodano vrednost za Evropo. Ni pomemben zgolj za Slovenijo, temveč tudi za zaledne države – od Dunaja do Prage in drugih držav. Ko bosta Semmering in koralmska proga pripravljena, bo zelo pomembno, da je pripravljen tudi drugi tir.

Kaj lahko vi kot koordinator, ki ste neke vrste posrednik med EU in državami članicami, naredite, če projekti na koridorjih zaostajajo?

Koordinatorji imajo več nalog. Prva je, da odločimo, kje bodo potekali koridorji. Nato naredimo ekonomske in tržne načrte in pozneje delovne načrte. V zadnjih treh letih in pol smo pripravili tri delovne načrte z novimi cilji. Zdaj poskušamo pogledati, kaj je najbolje za rast gospodarstev in dekarbonizacijo in kako prestaviti čim več tovora s cest na železnico. Če so težave pri pogovorih med Slovenijo in Italijo ali med Avstrijo ali Češko, organiziramo sestanke in se pogovarjamo o problemih. Na voljo imamo nekaj instrumentov, ki so nam v pomoč.

Če bo Slovenija zamujala s projektom drugi tir in bo izgubila 109 milijonov evrov, ki so bili odobreni v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), se bo lahko z enakim projektom prijavila tudi na poznejše razpise?

Ne bi želel špekulirati, kaj bo, če bo projekt zamujal. Po moji oceni bo ponovljeni referendum pozitiven. Kolikor vem, ljudje na referendumu niso glasovali proti zakonu, gre bolj za proceduralna vprašanja. Če bo odločitev na referendumu negativna ali če ne bo dovolj udeležencev na referendumu, bo s tem nastala predvsem škoda za slovensko gospodarstvo, ker gospodarstvo za boljšo povezanost potrebuje ta koridor. Koridor je pomemben tudi za konkurenčnost pristanišča Koper.

Kakšno je vaše mnenje o ideji, da bi zgradili železniško povezavo med Koprom in Trstom? V Sloveniji zdaj ves tovorni promet teče skozi prestolnico, denarja za obvoznico pa ni.

Lahko bi se odločili za spremembo koridorja, vendar to pomeni, da bi lahko spremembe potrdili šele leta 2023, do takrat bi vse stalo. Nov projekt bi morale sprejeti tudi vse druge države članice EU. Poleg tega gre pri drugem tiru za posebno situacijo – potreben je tudi zato, ker se proga Divača–Koper priključi na mediteranski koridor. Ta projekt je vsekakor smiseln, ker je pametno povezati Koper z Gradcem, Dunajem in Varšavo, smiselna pa je tudi navezava na mediteranski koridor proti Madžarski in proti drugim zalednim državam.

Strateško in politično je projekt gotovo smiseln. Vendar ali je to najboljša naložba milijarde evrov?

Za Avstrijo je očitno smiselno, da porabi 8,5 milijarde evrov za gradnjo predora Semmering in za gradnjo koralmske proge. Mi imamo evropski pogled in podpiramo projekte, ki povezujejo Evropo. Na vaše vprašanje pravzaprav ne morem odgovoriti.

Verjetno vas veliko ljudi sprašuje, zakaj EU tako veliko investira v železnice, čeprav gre za zelo drage naložbe?

Zato, ker hočemo trajnostni razvoj, in zato, ker smo podpisali pariški podnebni sporazum. Če pogledate, kako visoki so stroški onesnaženja, ki ga povzroča cestni promet mestom, in če upoštevate stroške zdravja ljudi, to niti niso tako velike naložbe. Za zdaj stroškov zdravja pri naložbah ne računamo. Če bi upoštevali vse stroške, ki jih ima družba, bi ugotovili, da je promet po železnici in po rekah cenejši. Še zlasti smiselno je z železnico povezovati pristanišča z zaledjem.

________

Objavo članka je omogočila evropska komisija, sektor za transport (DG Move).

Preberite tudi:

Kaj morate vedeti o omrežju koridorjev TEN-T in kako do EU denarja za naložbe

Dnevi TEN-T v Ljubljani: prometno zbliževanje z zahodnim Balkanom

Dekarbonizacija: kako se je evropska komisija lotila čiščenja prometa

7 prometnih naložb, ki privabljajo evropske milijone: na Finskem z EU denarjem gradijo glavni potniški center

V Ljubljano na dneve TEN-T prihaja 2,500 ljudi. Kam jih bodo dali?

V Ljubljani boste 27. aprila lahko testirali avtonomni avto

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TRANS-LOG
Novice
Novice Takšen logistični center bo za 25 milijonov evrov zrasel na Brniku

Avstrijski logist cargo-partner je danes na Brniku uradno zagnal naložbo v logistični center, iz katerega bodo servisirali srednjo in...

TRANS-LOG
Novice
Novice Liberalizacija železnic: trg je odprt, lahko pričakujemo boljše storitve in vstop železniških ryanairov? 10

Junija letos je začela veljati novela zakona o železniškem prometu, ki omogoča prost dostop do železniške infrastrukture tudi v...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Tovarni Magna v Hočah bomo zgradili železniško progo

Vlada je potrdila predlog ministrstva za infrastrukturo in progo do Magne in do letališča Maribor uvrstila v načrt razvojnih programov...

TRANS-LOG
Novice
Novice (fotoreportaža) Kdo vse je zasadil lopato za naložbo na Brniku

Glavni investitor v 25 milijonov evrov vredno stavbo je matična družba cargo-partner z Dunaja, ki je v lasti podjetnika Stefana...

TRANS-LOG
Novice
Novice Uganka: v SŽ-Potniški promet prodajo vedno manj vozovnic, prihodki družbe pa rastejo 1

Število potnikov na železnicah zadnja leta upada, prihodki družbe SŽ-Potniški promet pa so lani zrasli za 15 odstotkov na 105...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Kako bo Alenka Bratušek gradila ceste in železnice 3

Pri cestah bosta prioriteta tretja razvojna os in druga cev predora Karavanke, na železnicah pa v ospredju ostaja drugi tir, ki ga bomo...

TRANS-LOG
Skladiščenje
Skladiščenje Pregled naložb: kam letijo milijoni za nove logistične centre

Najbolj živahno je v okolici letališča Brnik in v okolici Žalca, zaradi hitre rasti poslov pa so za logiste zanimive vse lokacije ob...

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Takšen je bil vozni red vlakov od Dunaja do Trsta sredi 19. stoletja ob otvoritvi Južne železnice 39

Ko je avstroogrski cesar Franc Jožef I. leta 1857 odpiral povezavo do Trsta, smo imeli direktno povezavo Dunaj - Trst. Kako je 161 let...