Baltsko-jadranski koridor povezuje jadranska pristanišča v Sloveniji in Italiji z baltiškimi pristanišči na severu Poljske, poteka pa čez šest držav: Poljsko, Češko, Slovaško, Avstrijo, Italijo in Slovenijo. V obdobju od 2017 do 2030 bo na baltsko-jadranskem koridorju izpeljanih 74,5 milijarde evrov transportnih naložb, od tega 38 milijard v železnice, med temi projekti je tudi drugi tir Divača–Koper. Najbolj živahne naložbe na tem koridorju potekajo v Avstriji, kjer gradijo predor Semmering in koralmsko hitro progo med Gradcem in Celovcem. Ta dva projekta bosta skupaj stala 8,5 milijarde evrov. Na dnevih TEN-T v Ljubljani smo govorili s Kurtom Bodewigom, glavnim koordinatorjem baltsko-jadranskega koridorja, enega izmed devetih vseevropskih koridorjev TEN-T.
Ljudje v Sloveniji imajo občutek, da sicer v infrastrukturo veliko vlagamo, hkrati pa uporabniki izboljšav, še zlasti na železnici, ne čutimo.
Treba je ločiti med gradnjo infrastrukture in storitvami. V teku je veliko zanimivih projektov, denimo prenova proge med Mariborom in Gradcem, ki bo zelo koristna za prebivalce Maribora in celotne regije. V Gradec bodo lahko pripotovali hitreje, kar bo velika izboljšava.
Vendar zdaj prenavljajo le staro traso, drugega tira do Šentilja še nekaj časa ne bo.
Pri gradnji infrastrukture so procesi dolgotrajni, od umeščanja v prostor do pridobivanja okoljevarstvenih soglasij, pridobivanja dovoljenj do razpisnih postopkov. Gradnja infrastrukture povsod zahteva veliko časa – to velja tako za Avstrijo kot za Poljsko in druge države EU.
Kje je največ naložb na baltsko-jadranskem koridorju?
V Avstriji, kjer gradijo predor Semmering in koralmski predor. Za Avstrijo je zelo pomembno, da bo zgrajen drugi tir Divača–Koper, ker je Koper najpomembnejše pristanišče za avstrijsko gospodarstvo. Drugi tir bo precej pospešil zanimanje za prevoze iz Kopra do Avstrije, Češke in naprej po koridorju. Ko bo zgrajen predor Semmering, bo pot do Dunaja za 90 minut krajša. Skupaj s predorom Koralm bo prihranek 2,5 ure. V logistiki je zelo pomembno, da lahko izbirate različne poti, da lahko uporabite konkurenčnejša pristanišča in povezave z najboljšimi storitvami.
Vendar koralmska proga ima neposredno navezavo na pristanišče v Trstu. Kako smiselna je potem gradnja drugega tira Divača–Koper?
Vsi koridorji so med sabo konkurenčni. To je osnova logistike. Glavna filozofija koridorjev TEN-T je, da povežemo vse koridorje in vse glavne točke v Evropi.
Koralmski predor bo zgrajen leta 2025?
Ne, verjetno šele leta 2026 ali 2027. Gre za zelo velik projekt. Pred začetkom vrtanja nikoli ni jasno, kakšne bodo razmere pod zemljo.
Verjetno enako velja za predore na drugem tiru med Divačo in Koprom?
Da, nikoli ni mogoče dati jamstev, kaj je pod zemljo. Vendar dejstvo je, da imate na tiru med Divačo in Koprom težave z zmogljivostjo. Načrt za drugi tir je zelo dober in pomeni veliko dodano vrednost za Evropo. Ni pomemben zgolj za Slovenijo, temveč tudi za zaledne države – od Dunaja do Prage in drugih držav. Ko bosta Semmering in koralmska proga pripravljena, bo zelo pomembno, da je pripravljen tudi drugi tir.
Kaj lahko vi kot koordinator, ki ste neke vrste posrednik med EU in državami članicami, naredite, če projekti na koridorjih zaostajajo?
Koordinatorji imajo več nalog. Prva je, da odločimo, kje bodo potekali koridorji. Nato naredimo ekonomske in tržne načrte in pozneje delovne načrte. V zadnjih treh letih in pol smo pripravili tri delovne načrte z novimi cilji. Zdaj poskušamo pogledati, kaj je najbolje za rast gospodarstev in dekarbonizacijo in kako prestaviti čim več tovora s cest na železnico. Če so težave pri pogovorih med Slovenijo in Italijo ali med Avstrijo ali Češko, organiziramo sestanke in se pogovarjamo o problemih. Na voljo imamo nekaj instrumentov, ki so nam v pomoč.
Če bo Slovenija zamujala s projektom drugi tir in bo izgubila 109 milijonov evrov, ki so bili odobreni v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), se bo lahko z enakim projektom prijavila tudi na poznejše razpise?
Ne bi želel špekulirati, kaj bo, če bo projekt zamujal. Po moji oceni bo ponovljeni referendum pozitiven. Kolikor vem, ljudje na referendumu niso glasovali proti zakonu, gre bolj za proceduralna vprašanja. Če bo odločitev na referendumu negativna ali če ne bo dovolj udeležencev na referendumu, bo s tem nastala predvsem škoda za slovensko gospodarstvo, ker gospodarstvo za boljšo povezanost potrebuje ta koridor. Koridor je pomemben tudi za konkurenčnost pristanišča Koper.
Kakšno je vaše mnenje o ideji, da bi zgradili železniško povezavo med Koprom in Trstom? V Sloveniji zdaj ves tovorni promet teče skozi prestolnico, denarja za obvoznico pa ni.
Lahko bi se odločili za spremembo koridorja, vendar to pomeni, da bi lahko spremembe potrdili šele leta 2023, do takrat bi vse stalo. Nov projekt bi morale sprejeti tudi vse druge države članice EU. Poleg tega gre pri drugem tiru za posebno situacijo – potreben je tudi zato, ker se proga Divača–Koper priključi na mediteranski koridor. Ta projekt je vsekakor smiseln, ker je pametno povezati Koper z Gradcem, Dunajem in Varšavo, smiselna pa je tudi navezava na mediteranski koridor proti Madžarski in proti drugim zalednim državam.
Strateško in politično je projekt gotovo smiseln. Vendar ali je to najboljša naložba milijarde evrov?
Za Avstrijo je očitno smiselno, da porabi 8,5 milijarde evrov za gradnjo predora Semmering in za gradnjo koralmske proge. Mi imamo evropski pogled in podpiramo projekte, ki povezujejo Evropo. Na vaše vprašanje pravzaprav ne morem odgovoriti.
Verjetno vas veliko ljudi sprašuje, zakaj EU tako veliko investira v železnice, čeprav gre za zelo drage naložbe?
Zato, ker hočemo trajnostni razvoj, in zato, ker smo podpisali pariški podnebni sporazum. Če pogledate, kako visoki so stroški onesnaženja, ki ga povzroča cestni promet mestom, in če upoštevate stroške zdravja ljudi, to niti niso tako velike naložbe. Za zdaj stroškov zdravja pri naložbah ne računamo. Če bi upoštevali vse stroške, ki jih ima družba, bi ugotovili, da je promet po železnici in po rekah cenejši. Še zlasti smiselno je z železnico povezovati pristanišča z zaledjem.
________
Objavo članka je omogočila evropska komisija, sektor za transport (DG Move).
Preberite tudi:
Kaj morate vedeti o omrežju koridorjev TEN-T in kako do EU denarja za naložbe
Dnevi TEN-T v Ljubljani: prometno zbliževanje z zahodnim Balkanom
Dekarbonizacija: kako se je evropska komisija lotila čiščenja prometa
V Ljubljano na dneve TEN-T prihaja 2,500 ljudi. Kam jih bodo dali?