Dnevi TEN-T v Ljubljani: prometno zbliževanje z zahodnim Balkanom
Prvi dan največjega prometnega dogodka evropske komisije so se v Ljubljani srečali ministri držav zahodnega Balkana, Turčije in južnih sredozemskih držav ter se dogovorili o učinkovitejših čezmejnih prehodih
Dvakrat mesečno pošiljamo aktualno vsebino v vaš e-poštni nabiralnik.
Časnik Finance bo vaše podatke skrbno hranil in uporabljal samo za pošiljanje biltena. Odjavna povezava se nahaja na dnu vsakega biltena. S potrditvijo se strinjate s politiko zasebnosti Časnika Finance.
Ključne trende v logistiki bo na 11. mednarodnem logističnem kongresu, ki bo od 27. do 29. marca, v Portorožu, pojasnil dr. Nick Vyas, ustanovni direktor Randall R. Kendrick svetovnega instituta oskrbnih verig (Global Supply Chain Institute) ter izredni profesor na USC Marshall poslovni šoli v ZDA.
Logistično podjetje je v svoj portfelj dodalo novo storitev: zbirne letalske pošiljke, pri kateri združuje pošiljke pomembnih letališč zahodne Evrope ter različnih lokacij v Aziji.
Kolone na mejnih prehodih z državami zahodnega Balkana so lahko v skrajnih razmerah dolge tudi 20 kilometrov. »O tem se moramo pogovarjati in skupaj reševati težave. V preteklosti smo imeli na mizi že precej bolj kompleksne teme, ki nam jih je skupaj uspelo rešiti,« je prometnim ministrom iz regije dejala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Pri evropski komisiji od vseh sodelujočih držav pričakujejo preloge, kako odpraviti zastoje, ki zdaj omejujejo hitrejši gospodarski razvoj regije. Glavni cilj je vzpostavljanje čim bolj tekoče čezmejne mobilnosti. Za začetek so se dogovorili, da bodo določili prioritetne ukrepe za učinkovitejše procese pri prehajanju mej.
Človeške teme: prometna varnost in manj čakanja na prehodih
Evropska komisija že več let podpira ukrepe za povečevanje varnosti prometa na zahodnem Balkanu. Gre za Bosno in Hercegovino, Albanijo, Makedonijo, Srbijo, Črno goro in Kosovo. Letos so sprejeli dogovor o transportni skupnosti (Transport Community Treaty), lani pa so ministri za promet v Valleti podpisali deklaracijo o varnosti cestnega prometa. Evropska komisija hoče spodbuditi države zahodnega Balkana, da bi vsaka posebej pripravila deklaracijo o varnosti cestnega prometa. Hkrati z izboljševanjem varnostnih statistik želijo spodbuditi regionalno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks na področju varnosti.
Kolone na meji so pogosto posledica slabe koordinacije
Evropska komisija še posebej podpira prizadevanja za odpravljanje infrastrukturnih in administrativnih ozkih grl pri prečkanju meja. Dolgi čakalni časi in vrste pri prehodu meje so pogosto posledica slabe koordinacije med različnimi službami na mejnih prehodih. Takšne razmere močno zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstev zahodnega Balkana. Evropska komisija je pripravljena zagotoviti potrebno podporo za uvedbo učinkovitejših operacij pri prehodu mej.
Bo na voljo tudi denar EU?
Učinkovito prehajanje mej je prvi pogoj za konkurenčnost regije, ugotavljajo pri evropski komisiji. Ker je glavni vir težav v usklajevanju postopkov, ocenjujejo, da stroški ne bodo visoki. V nekaterih primerih pa so čakalne vrste povezane tudi z ozkimi grli na infrastrukturi. V pripravi je študija, ki bo narejena proti koncu tega leta, s katero bodo dobili natančen pregled infrastrukturnih potreb. Na tem področju bo lahko šest držav zahodnega Balkana prijavilo projekte v okviru posebnega finančnega okna (WBIF) za odpravo infrastrukturnih ozkih grl.
Akcijski načrt za razvoj regionalnega gospodarskega območja
Voditelji držav zahodnega Balkana so lani v Trstu že podpisali akcijski načrt za razvoj regionalnega gospodarskega območja, s katerim bi povezali približno 20 milijonov prebivalcev. Cilj je pritegniti naložbe, pospešiti gospodarsko rast in ustvarjati nova delovna mesta. Med cilji v prihodnosti so tudi razvoj digitalnega trga, povečanje pretoka usposobljene delovne sile in vzajemno prepoznavanje poklicnih kvalifikacij v regiji. Komisija podpira implementacijo te pobude s sedmimi milijoni evrov, med drugim za izboljšanje investicijske klime, strategije pametne specializacije in za forum gospodarskih zbornic zahodnega Balkana. V podporo javnemu sektorju je evropska komisija napovedala 48 milijonov evrov sofinanciranja za instrument podjetniškega razvoja zahodnega Balkana (EDIF).
_______________
Objavo članka je omogočila evropska komisija, služba za mobilnost in promet (DG Move).
Pred pisanjem je smiselno prebrati
pravila foruma.
Uredništvo Finance.si bo po svoji presoji sporna sporočila izbrisalo
in po potrebi posameznim avtorjem odvzelo možnost pisanja.
Opozorilo: po
Kazenskem zakoniku KZ-1
je posameznik kazensko
odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe.
Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil,
če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.
Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Obvezujemo se, da bomo z vašimi podatki ravnali skrbno in odgovorno. Vaše podatke bomo uporabljali in hranili, dokler ne prejmemo vaše zahteve za izbris. Zahtevo za izbris podatkov lahko pošljete na e-naslov zasebnost@finance.si. Podrobnejše informacije o varovanju vaše zasebnosti in vaših pravicah si lahko preberete v naši politiki zasebnosti na www.finance.si/zasebnost.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
Ob današnjem začetku največjega prometnega dogodka evropske komisije v Ljubljani smo pregledali največje naložbe, ki jih v Sloveniji gradimo z EU denarjem v obdobju 2014 - 2020
Med projekti, ki jih EU najbolj izdatno finančno podpira, je tudi nekaj najbolj kontroverznih; doslej so pri Evropski komisiji razdelili več kot 22,4 milijarde evrov nepovratnega denarja za transport za obdobje 2014 - 2020
Kurt Bodewig, koordinator baltsko-jadranskega koridorja: Za Avstrijo je zelo pomembno, da bo zgrajen drugi tir med Divačo in Koprom, ker je Koper najpomembnejše pristanišče za avstrijsko gospodarstvo
Dnevi TEN-T: Kakšni so cilji EU pri prehodu na alternativna goriva, kako potekajo naložbe na jedrnih evropskih koridorjih, prometne inovacije, digitalizacija prometa – to je nekaj tem, o katerih se v Ljubljani pogovarjajo evropski prometni odločevalci