(Analiza) Največji ladjarji prevzemajo nadzor nad vsemi porami svetovnih trgovinskih poti (Analiza) Največji ladjarji prevzemajo nadzor nad vsemi porami svetovnih trgovinskih poti Sedem največjih ladjarjev nadzoruje 75 odstotkov tržnega deleža vseh ladijskih prevozov zabojnikov, hkrati pa se širijo v upravljanje terminalov, špedicijo, skladiščenje in druge logistične posle. Kaj to pomeni za kupce logističnih storitev?
Kaj vse še manjka, da bo finančna konstrukcija gradnje #2tir zaprta Kaj vse še manjka, da bo finančna konstrukcija gradnje #2tir zaprta Finančna konstrukcija gradnje še vedno ni zaprta - kaj vse še manjka EIB uvrstila projekt drugi tir med kandidate za financiranje
Spreminjanje navad: kaj pa, če bi vam v službi plačali, da se ne pripeljete z avtom? Spreminjanje navad: kaj pa, če bi vam v službi plačali, da se ne pripeljete z avtom? Roberto De Tommasi, menedžer za mobilnost iz Švice: Zaposleni, ki se vozijo v službo z avtomobilom, morajo plačati za parkirne dovolilnice, denar pa razdelimo tistim, ki ne uporabljajo avtomobila
Kje je zdaj postopek prodaje Intereurope in kdaj bo znano, ali bo prevzem? Kje je zdaj postopek prodaje Intereurope in kdaj bo znano, ali bo prevzem? Ponudbe so na mizi, kdaj pa bo znano več o tem, kako naprej?
Ohladitev: kako logisti čutijo negotovost pri naročilih in strah pred brexitom Ohladitev: kako logisti čutijo negotovost pri naročilih in strah pred brexitom Najbolj ranljivi so avtoprevozniki, ker so tam marže praviloma najnižje, najbolj varni pa so tisti z dolgoročnimi pogodbami in razpršenim portfeljem

Dekarbonizacija: kako se je evropska komisija lotila čiščenja prometa

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
infrastruktura   dodaj
okolje   dodaj
promet   dodaj
subvencije   dodaj
Violeta Bulc dodaj
 
Čas branja: 6 min
16.04.2018  19:00
Akcijski načrt EU predvideva, da bo prek različnih razpisov Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) na voljo 800 milijonov evrov, dodatnih 200 milijonov spodbud pa bo za razvoj baterij*
Dekarbonizacija: kako se je evropska komisija lotila čiščenja prometa
Proizvajalci bodo morali do leta 2030 v povprečju zmanjšati izpuste za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2021.
Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  
infrastruktura   dodaj
okolje   dodaj
promet   dodaj
subvencije   dodaj
Violeta Bulc dodaj

Med 25. in 27. aprilom bo evropska komisarka za promet Violeta Bulc v Ljubljani gostila enega največjih mednarodnih dogodkov po številu udeležencev, TEN-Days. Ta dogodek komisija organizira na vsaki dve leti, med gosti pa bodo ministri, člani evropskega parlamenta in drugi odločevalci na področju naložb v pametno, varno in zeleno mobilnost.

Posebnost letošnje izvedbe bosta pospeševalnik idej in futuristični laboratorij za predstavitev inovativnih rešitev mobilnosti. Glavna tema pa bo dekarbonizacija oziroma premik proti mobilnosti z majhnimi ali ničelnimi izpusti.

Letos maja prihaja tretji mobilnostni sveženj

Evropska komisija je lani sprejela dva mobilnostna svežnja za varnejši, pametnejši in čistejši promet. Prvi mobilnostni sveženj je bil sprejet maja lani, drugi oktobra, tretjega, zadnjega, pa napovedujejo za letošnji maj. Za kaj gre? V mobilnostnih svežnjih je več zakonodajnih pobud, ki se nanašajo na cestni promet. Na dolgi rok hočejo s temi ukrepi spodbujati gospodarsko rast in ustvarjati nova delovna mesta, krepiti družbeno pravičnost in usmeriti Evropo proti ničelnim izpustom. V cestnem prometu EU je neposredno zaposlenih pet milijonov Evropejcev, hkrati pa tu nastane približno petina vseh izpustov toplogrednih plinov.

Katere spremembe napoveduje prvi mobilnostni sveženj

– Pametnejše zaračunavanje cestnin. Zaračunavanje cestnine v državah članicah je še vedno v nacionalni pristojnosti – države se lahko odločijo, da je uporaba cest brezplačna. Uporabniki zdaj praviloma ne plačujejo uporabe avtocest v skladu s prevoženimi kilometri niti v skladu s čistostjo vozila, v prihodnje naj bi se to spremenilo. Predvidoma bodo morale države članice EU sisteme za tovorna vozila uvesti do leta 2023, za osebna vozila in kombije pa do leta 2027. Vozniki do okolja bolj prijaznih avtomobilov bodo plačali manj, več pa bodo morali plačati tisti, ki ceste več uporabljajo (pri vinjetah plačujemo pavšal). Hkrati naj bi nagrajevali bolj čista vozila – po sistemu onesnaževalec plača.

– Razvoj interoperabilnih sistemov elektronskega cestninjenja. Sistemi cestninjenja naj bi omogočali tekoče potovanje po vsej Evropi. Vizija je denimo vožnja iz Španije v Slovenijo brez ustavljanja za plačilo cestnine. Ta naj bi se plačala na cilju – na podlagi prevoženih kilometrov in onesnaževanja. Cestnine se bodo predvidoma obračunavale po sistemu gostovanja v omrežjih, podobno kot pri telekomunikacijah. Cestninski sistem bo odprt tudi za druge aplikacije, denimo za podatke o gostoti prometa, zastojih, počivališčih ... Aplikacije bodo lahko komercialne in nekomercialne.

– Poenostavljanje pravil glede kabotaže (prevozi tovornjakov iz drugih držav na ozemlju države članice) in izboljšanje socialne zakonodaje. Doseči hočejo bolj konsistentno razlago sedanje zakonodaje in povečati učinkovitost pri nadzoru. Denimo novi pametni tahografi, ki se bodo začeli uporabljati leta 2019, naj bi omogočili preverjanje principa kabotaže. Cilj je, da bi bilo manj praznih voženj tovornjakov, hkrati pa, da bi tudi tuji prevozniki upoštevali lokalno zakonodajo.

– Spodbude za učinkovitejši intermodalni promet (hitra in preprosta menjava različnih vrst prevoznih sredstev). V evropski komisiji želijo spodbuditi razvoj novih aplikacij za uporabo intermodalnega prevoza v javnem prometu.

– Uvedba infrastrukture za alternativna goriva. Države članice so morale do novembra 2016 oddati nacionalne načrte za alternativna goriva. V evropski komisiji bodo določili, kje so potrebne dodatne naložbe, kako narediti vseevropsko infrastrukturo za alternativna goriva, da bo mogoče potovati z električnim vozilom – denimo od Portugalske do Slovenije – brez težav.

– S pravili o javnem naročanju želijo spodbujati mesta k nakupu čim več električnih vozil oziroma vozil na utekočinjeni plin.

– Med drugim želijo spodbuditi tudi prenos tovora s cest na železnice, avtobusni prevoz, izboljšati varnost predorov in druge cestne infrastrukture ter drugo.

Zmanjševanje izpustov vozil in konkurenčnost avtoindustrije

Sprejetje pariškega podnebnega sporazuma, ki države zavezuje k vsaj 40-odstotnemu zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida do 2030, napoveduje temeljite spremembe za avtomobilsko industrijo. Pred finančno krizo v letih 2008 in 2009 je delež avtomobilov, proizvedenih v EU, v celotni svetovni proizvodnji znašal 34 odstotkov, zdaj dosega zgolj 20 odstotkov. Za ohranjanje tržnih deležev in pospešen prehod k vozilom z majhnimi ali ničelnimi izpusti je evropska komisija predlagala nove cilje za avtomobile in kombije, ki bodo postali obvezni v letih od 2025 in 2030. V primerjavi z letom 2021 bodo morali proizvajalci vozil v povprečju zmanjšati izpuste za 30 odstotkov do leta 2030. Postavili so tudi vmesne cilje do leta 2025, ker hočejo s tem spodbuditi naložbe, ki so v podjetjih aktualne že zdaj.

Kaj prinaša drugi mobilnostni sveženj

– Nove standarde za izpuste ogljikovega dioksida za proizvajalce vozil s cilji do leta 2025 in 2030. S cilji želijo spodbuditi prehod od vozil z notranjim izgorevanjem k čistim vozilom.

– Direktiva za čista vozila: gre za spodbujanje nakupov čistih vozil prek javnih razpisov.

– Akcijski načrt za vseevropski razvoj infrastrukture za alternativna vozila. Cilj je okrepiti ambicije posameznih držav, spodbuditi naložbe in s tem povečati razširjenost alternativnih vozil med kupci.

– Revizija direktive o kombiniranem transportu, ki spodbuja uporabo različnih oblik prevoza v tovornem prometu – od vlakov, tovornjakov do ladij, s čim manj zastoji in birokratskimi ovirami.

– Direktiva o avtobusnih prevozih naj bi spodbujala razvoj mednarodnih avtobusnih povezav po Evropi, s tem bi ustvarili alternativo uporabi zasebnih avtomobilov, pripomogli k zmanjševanju izpustov in cestnih zamaškov.

– Spodbuda za razvoj baterij; gre za strateško pobudo; nove rešitve na področju mobilnosti naj bi v čim večjem delu razvijali in proizvajali v EU.

Evropska komisija je predloge poslala k ustvarjalcem zakonodajnega okvira, ki naj bi poskrbeli, da bi ti predlogi čim prej prišli v zakonodajo in se začeli uporabljati.

Oktobrski mobilnostni sveženj je del širšega konteksta prenovljene strategije za industrijsko politiko EU, ki je bila sprejeta septembra 2017. Ambicija evropske komisije je, da evropsko gospodarstvo postane vodilno na področju inovacij, digitalizacije in dekarbonizacije.

Kako do denarja za dekarbonizacijo

– Akcijski načrt EU predvideva 800 milijonov evrov denarja prek različnih razpisov Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF). Ravno 12. aprila se je iztekel razpisni rok za drugi poziv razpisa CEF Transport Blending call. Iz Slovenije sta bili vloženi dve projektni prijavi. S področja alternativnih virov energije je prijavljen projekt Multi-E, s področja pomorskih avtocest pa projekt Star2Mos (več v okviru).

– Skozi obstoječe finančne instrumente EU naj bi razdelili dodatnih 450 milijonov evrov – gre za reinvesticije iz sklada NER 300, enega največjih skladov na svetu za demonstracijske projekte inovativnega zmanjševanja izpustov. Predvidoma bodo uporabili instrumente InnovFin Energy Demo Projects (EDP) in CEF Debt Instrument (zadolževanje prek instrumenta za povezovanje Evrope), koordinirala naj bi jih Evropska investicijska banka. Interesente vabijo, naj se s predlogi obrnejo neposredno na EIB ali na komisijo.

– Instrument za povezovanje Evrope (CEF) omogoča tudi kombinacijo financiranja z nepovratnimi dolžniškimi instrumenti, ti projekti praviloma tečejo prek razpisov CEF Transport Blending Call.

– Promotorji projektov, ki jih zanima svetovanje o možnostih financiranja, se lahko obrnejo na European Investment Advisori Hub (EIAH), e-pošta: eiah@eib.org, ali pa na ELENA for transport.

– Evropska komisija je zagnala tudi posebno pobudo za razvoj baterij in rezervirala 200 milijonov evrov za podporo inovacijam in razvoju na področju baterij v obdobju od 2018 do 2020. Podrobnosti so v pripravi.

Preberite tudi:

Kaj morate vedeti o omrežju koridorjev TEN-T in kako do denarja EU za naložbe

_________________

* Članek je omogočila evropska komisija, služba za mobilnost in promet (DG Move).



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TRANS-LOG
Novice
Novice Elon Musk spet provocira, tokrat pri predorogradnji. Za koliko bi lahko pocenil Karavanke in drugi tir? 19

Elon Musk trdi, da bi lahko dvocevni predor skozi avstralsko gorovje Blue Mountains zgradil za dobrih 13 milijonov evrov po kilometru....

TRANS-LOG
Pošta Slovenije oddala ponudbo za Intereuropo. Kdo še? 5

Novi lastnik Intereurope naj bi bil izbran do konca marca

TRANS-LOG
Po skoraj 30 letih zadnjič v Moskvo z Adrio Airways

Pri Adrii Airways so ta teden z voznega reda črtali polete za Moskvo in Düsseldorf; ohranjajo povezave s 15 mesti in napovedujejo...

TRANS-LOG
Čas resnice za Intereuropine banke je tu 3

Obubožani koprski logist predstavlja strategijo do leta 2022 – ki pa se lahko ob morebitnem novem lastniku hitro spremeni

TRANS-LOG
Novice
Novice Ohladitev: kako logisti čutijo negotovost pri naročilih in strah pred brexitom

Najbolj ranljivi so avtoprevozniki, ker so tam marže praviloma najnižje, najbolj varni pa so tisti z dolgoročnimi pogodbami in...

TRANS-LOG
Skladiščenje
Skladiščenje Viličar, ki je prepričal tudi Amazon

Nemški proizvajalec viličarjev in ponudnik intralogističnih rešitev Jungheinrich je na mednarodni konferenci v Hamburgu novinarjem...

TRANS-LOG
Novice
Novice Fraport ponavlja razpis za gradnjo potniškega terminala, to so tri večje spremembe v razpisu 6

Pri Fraportu Slovenija so januarja razveljavili jesenski razpis za gradnjo terminala, v novem razpisu je pričakovana cena določena pri...

TRANS-LOG
Novice
Novice Kitajci odpovedujejo najemno pogodbo na mariborskem letališču 4

SHS Aviation je obvestil ministrstvo za infrastrukturo, da odpovedujejo najemno pogodbo s šestmesečnim odpovednim rokom, v tem času bodo...