Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Logisti v Sloveniji še vedno zaznavajo razmeroma visoke stopnje rasti; če bo udarila ohladitev, se ji bodo prilagodili
(Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic (Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic Bojan Žlender, ministrstvo za infrastrukturo: V novi uredbi predlagamo, da bi bila cena mesečne vozovnice 26-kratnik cene enkratne vozovnice, letna vozovnica pa bi bila osemkratnik mesečnih vozovnic.
Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Nakup robotov postane ekonomsko upravičen, ko cena delovne sile v skladišču oziroma trgovini doseže 26 tisoč evrov na leto – pri nas je zdaj cena okoli 18 tisoč evrov na leto, v izračun niso všteti stroški okvar hrbtenice
(Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... (Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... Stefan Krauter je pred 35 leti zagnal logistično podjetje s petimi zaposlenimi, zdaj poslujejo v 30 državah. Na Brniku bo investiral 25 milijonov evrov v nov logistični center.
Za Pošto Slovenije bo letos začel delati Yaskawin robot Za Pošto Slovenije bo letos začel delati Yaskawin robot Robota bodo testirali na paketih nenaslovljene direktne pošte v Mariboru, možnosti za robotizacijo pa vidijo tudi na drugih oddelkih

Dekarbonizacija: kako se je evropska komisija lotila čiščenja prometa

Čas branja: 6 min
16.04.2018  19:00
Akcijski načrt EU predvideva, da bo prek različnih razpisov Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) na voljo 800 milijonov evrov, dodatnih 200 milijonov spodbud pa bo za razvoj baterij*
Dekarbonizacija: kako se je evropska komisija lotila čiščenja prometa
Proizvajalci bodo morali do leta 2030 v povprečju zmanjšati izpuste za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2021.
Foto: Aleš Beno

Med 25. in 27. aprilom bo evropska komisarka za promet Violeta Bulc v Ljubljani gostila enega največjih mednarodnih dogodkov po številu udeležencev, TEN-Days. Ta dogodek komisija organizira na vsaki dve leti, med gosti pa bodo ministri, člani evropskega parlamenta in drugi odločevalci na področju naložb v pametno, varno in zeleno mobilnost.

Posebnost letošnje izvedbe bosta pospeševalnik idej in futuristični laboratorij za predstavitev inovativnih rešitev mobilnosti. Glavna tema pa bo dekarbonizacija oziroma premik proti mobilnosti z majhnimi ali ničelnimi izpusti.

Letos maja prihaja tretji mobilnostni sveženj

Evropska komisija je lani sprejela dva mobilnostna svežnja za varnejši, pametnejši in čistejši promet. Prvi mobilnostni sveženj je bil sprejet maja lani, drugi oktobra, tretjega, zadnjega, pa napovedujejo za letošnji maj. Za kaj gre? V mobilnostnih svežnjih je več zakonodajnih pobud, ki se nanašajo na cestni promet. Na dolgi rok hočejo s temi ukrepi spodbujati gospodarsko rast in ustvarjati nova delovna mesta, krepiti družbeno pravičnost in usmeriti Evropo proti ničelnim izpustom. V cestnem prometu EU je neposredno zaposlenih pet milijonov Evropejcev, hkrati pa tu nastane približno petina vseh izpustov toplogrednih plinov.

Katere spremembe napoveduje prvi mobilnostni sveženj

– Pametnejše zaračunavanje cestnin. Zaračunavanje cestnine v državah članicah je še vedno v nacionalni pristojnosti – države se lahko odločijo, da je uporaba cest brezplačna. Uporabniki zdaj praviloma ne plačujejo uporabe avtocest v skladu s prevoženimi kilometri niti v skladu s čistostjo vozila, v prihodnje naj bi se to spremenilo. Predvidoma bodo morale države članice EU sisteme za tovorna vozila uvesti do leta 2023, za osebna vozila in kombije pa do leta 2027. Vozniki do okolja bolj prijaznih avtomobilov bodo plačali manj, več pa bodo morali plačati tisti, ki ceste več uporabljajo (pri vinjetah plačujemo pavšal). Hkrati naj bi nagrajevali bolj čista vozila – po sistemu onesnaževalec plača.

– Razvoj interoperabilnih sistemov elektronskega cestninjenja. Sistemi cestninjenja naj bi omogočali tekoče potovanje po vsej Evropi. Vizija je denimo vožnja iz Španije v Slovenijo brez ustavljanja za plačilo cestnine. Ta naj bi se plačala na cilju – na podlagi prevoženih kilometrov in onesnaževanja. Cestnine se bodo predvidoma obračunavale po sistemu gostovanja v omrežjih, podobno kot pri telekomunikacijah. Cestninski sistem bo odprt tudi za druge aplikacije, denimo za podatke o gostoti prometa, zastojih, počivališčih ... Aplikacije bodo lahko komercialne in nekomercialne.

– Poenostavljanje pravil glede kabotaže (prevozi tovornjakov iz drugih držav na ozemlju države članice) in izboljšanje socialne zakonodaje. Doseči hočejo bolj konsistentno razlago sedanje zakonodaje in povečati učinkovitost pri nadzoru. Denimo novi pametni tahografi, ki se bodo začeli uporabljati leta 2019, naj bi omogočili preverjanje principa kabotaže. Cilj je, da bi bilo manj praznih voženj tovornjakov, hkrati pa, da bi tudi tuji prevozniki upoštevali lokalno zakonodajo.

– Spodbude za učinkovitejši intermodalni promet (hitra in preprosta menjava različnih vrst prevoznih sredstev). V evropski komisiji želijo spodbuditi razvoj novih aplikacij za uporabo intermodalnega prevoza v javnem prometu.

– Uvedba infrastrukture za alternativna goriva. Države članice so morale do novembra 2016 oddati nacionalne načrte za alternativna goriva. V evropski komisiji bodo določili, kje so potrebne dodatne naložbe, kako narediti vseevropsko infrastrukturo za alternativna goriva, da bo mogoče potovati z električnim vozilom – denimo od Portugalske do Slovenije – brez težav.

– S pravili o javnem naročanju želijo spodbujati mesta k nakupu čim več električnih vozil oziroma vozil na utekočinjeni plin.

– Med drugim želijo spodbuditi tudi prenos tovora s cest na železnice, avtobusni prevoz, izboljšati varnost predorov in druge cestne infrastrukture ter drugo.

Zmanjševanje izpustov vozil in konkurenčnost avtoindustrije

Sprejetje pariškega podnebnega sporazuma, ki države zavezuje k vsaj 40-odstotnemu zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida do 2030, napoveduje temeljite spremembe za avtomobilsko industrijo. Pred finančno krizo v letih 2008 in 2009 je delež avtomobilov, proizvedenih v EU, v celotni svetovni proizvodnji znašal 34 odstotkov, zdaj dosega zgolj 20 odstotkov. Za ohranjanje tržnih deležev in pospešen prehod k vozilom z majhnimi ali ničelnimi izpusti je evropska komisija predlagala nove cilje za avtomobile in kombije, ki bodo postali obvezni v letih od 2025 in 2030. V primerjavi z letom 2021 bodo morali proizvajalci vozil v povprečju zmanjšati izpuste za 30 odstotkov do leta 2030. Postavili so tudi vmesne cilje do leta 2025, ker hočejo s tem spodbuditi naložbe, ki so v podjetjih aktualne že zdaj.

Kaj prinaša drugi mobilnostni sveženj

– Nove standarde za izpuste ogljikovega dioksida za proizvajalce vozil s cilji do leta 2025 in 2030. S cilji želijo spodbuditi prehod od vozil z notranjim izgorevanjem k čistim vozilom.

– Direktiva za čista vozila: gre za spodbujanje nakupov čistih vozil prek javnih razpisov.

– Akcijski načrt za vseevropski razvoj infrastrukture za alternativna vozila. Cilj je okrepiti ambicije posameznih držav, spodbuditi naložbe in s tem povečati razširjenost alternativnih vozil med kupci.

– Revizija direktive o kombiniranem transportu, ki spodbuja uporabo različnih oblik prevoza v tovornem prometu – od vlakov, tovornjakov do ladij, s čim manj zastoji in birokratskimi ovirami.

– Direktiva o avtobusnih prevozih naj bi spodbujala razvoj mednarodnih avtobusnih povezav po Evropi, s tem bi ustvarili alternativo uporabi zasebnih avtomobilov, pripomogli k zmanjševanju izpustov in cestnih zamaškov.

– Spodbuda za razvoj baterij; gre za strateško pobudo; nove rešitve na področju mobilnosti naj bi v čim večjem delu razvijali in proizvajali v EU.

Evropska komisija je predloge poslala k ustvarjalcem zakonodajnega okvira, ki naj bi poskrbeli, da bi ti predlogi čim prej prišli v zakonodajo in se začeli uporabljati.

Oktobrski mobilnostni sveženj je del širšega konteksta prenovljene strategije za industrijsko politiko EU, ki je bila sprejeta septembra 2017. Ambicija evropske komisije je, da evropsko gospodarstvo postane vodilno na področju inovacij, digitalizacije in dekarbonizacije.

Kako do denarja za dekarbonizacijo

– Akcijski načrt EU predvideva 800 milijonov evrov denarja prek različnih razpisov Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF). Ravno 12. aprila se je iztekel razpisni rok za drugi poziv razpisa CEF Transport Blending call. Iz Slovenije sta bili vloženi dve projektni prijavi. S področja alternativnih virov energije je prijavljen projekt Multi-E, s področja pomorskih avtocest pa projekt Star2Mos (več v okviru).

– Skozi obstoječe finančne instrumente EU naj bi razdelili dodatnih 450 milijonov evrov – gre za reinvesticije iz sklada NER 300, enega največjih skladov na svetu za demonstracijske projekte inovativnega zmanjševanja izpustov. Predvidoma bodo uporabili instrumente InnovFin Energy Demo Projects (EDP) in CEF Debt Instrument (zadolževanje prek instrumenta za povezovanje Evrope), koordinirala naj bi jih Evropska investicijska banka. Interesente vabijo, naj se s predlogi obrnejo neposredno na EIB ali na komisijo.

– Instrument za povezovanje Evrope (CEF) omogoča tudi kombinacijo financiranja z nepovratnimi dolžniškimi instrumenti, ti projekti praviloma tečejo prek razpisov CEF Transport Blending Call.

– Promotorji projektov, ki jih zanima svetovanje o možnostih financiranja, se lahko obrnejo na European Investment Advisori Hub (EIAH), e-pošta: eiah@eib.org, ali pa na ELENA for transport.

– Evropska komisija je zagnala tudi posebno pobudo za razvoj baterij in rezervirala 200 milijonov evrov za podporo inovacijam in razvoju na področju baterij v obdobju od 2018 do 2020. Podrobnosti so v pripravi.

Preberite tudi:

Kaj morate vedeti o omrežju koridorjev TEN-T in kako do denarja EU za naložbe

_________________

* Članek je omogočila evropska komisija, služba za mobilnost in promet (DG Move).

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TRANS-LOG
Novice
Novice Takšen logistični center bo za 25 milijonov evrov zrasel na Brniku

Avstrijski logist cargo-partner je danes na Brniku uradno zagnal naložbo v logistični center, iz katerega bodo servisirali srednjo in...

TRANS-LOG
Novice
Novice Liberalizacija železnic: trg je odprt, lahko pričakujemo boljše storitve in vstop železniških ryanairov? 10

Junija letos je začela veljati novela zakona o železniškem prometu, ki omogoča prost dostop do železniške infrastrukture tudi v...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Tovarni Magna v Hočah bomo zgradili železniško progo

Vlada je potrdila predlog ministrstva za infrastrukturo in progo do Magne in do letališča Maribor uvrstila v načrt razvojnih programov...

TRANS-LOG
Novice
Novice (fotoreportaža) Kdo vse je zasadil lopato za naložbo na Brniku

Glavni investitor v 25 milijonov evrov vredno stavbo je matična družba cargo-partner z Dunaja, ki je v lasti podjetnika Stefana...

TRANS-LOG
Novice
Novice Uganka: v SŽ-Potniški promet prodajo vedno manj vozovnic, prihodki družbe pa rastejo 1

Število potnikov na železnicah zadnja leta upada, prihodki družbe SŽ-Potniški promet pa so lani zrasli za 15 odstotkov na 105...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Kako bo Alenka Bratušek gradila ceste in železnice 3

Pri cestah bosta prioriteta tretja razvojna os in druga cev predora Karavanke, na železnicah pa v ospredju ostaja drugi tir, ki ga bomo...

TRANS-LOG
Skladiščenje
Skladiščenje Pregled naložb: kam letijo milijoni za nove logistične centre

Najbolj živahno je v okolici letališča Brnik in v okolici Žalca, zaradi hitre rasti poslov pa so za logiste zanimive vse lokacije ob...

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Takšen je bil vozni red vlakov od Dunaja do Trsta sredi 19. stoletja ob otvoritvi Južne železnice 39

Ko je avstroogrski cesar Franc Jožef I. leta 1857 odpiral povezavo do Trsta, smo imeli direktno povezavo Dunaj - Trst. Kako je 161 let...