Avstrijci so nas prehiteli: podpisali so pogodbo z izvajalcem za drugo cev predora Karavanke Avstrijci so nas prehiteli: podpisali so pogodbo z izvajalcem za drugo cev predora Karavanke Konzorcij Swietelsky bo avstrijsko stran predora Karavanke gradil za 89,9 milijona evrov
Največji ladjar na svetu Maersk izdal dobičkovno svarilo, stiskajo jih visoke cene goriva Največji ladjar na svetu Maersk izdal dobičkovno svarilo, stiskajo jih visoke cene goriva Cene goriva so v letošnjem prvem polletju za 28 odstotkov višje v primerjavi z enakim obdobjem lani, hkrati pa so cene prevozov v povprečju upadle za 1,2 odstotka.
Richard Branson vlaga 430 milijonov evrov v razvojni center družbe Hyperloop One na jugu Španije Richard Branson vlaga 430 milijonov evrov v razvojni center družbe Hyperloop One na jugu Španije Družba Virgin Hyperloop One bo v Andaluziji vložila v razvoj transporta nove generacije
Hrvaško pristanišče bo gradil Miklavčičev GH Holding Hrvaško pristanišče bo gradil Miklavčičev GH Holding Sosedje bodo več kot 56 odstotkov naložbe v rečno pristanišče Slavonski Brod financirali z denarjem EU, posel v vrednosti 14 milijonov evrov je dobil Miklavčič
Propad izposojevalnice  e-avtov v Parizu: umikajo več kot štiri tisoč vozil Propad izposojevalnice e-avtov v Parizu: umikajo več kot štiri tisoč vozil Souporaba vozil naj bi bila prihodnost mestnega transporta, vendar se poslovni model Autoliba ni izšel, županja Pariza pa ni hotela pokriti izgube

Kaj morate vedeti o omrežju koridorjev TEN-T in kako do EU denarja za naložbe

Čas branja: 4 min
15.04.2018  16:48  Dopolnjeno: 15.04.2018 21:00
Šest vprašanj in odgovorov o koridorjih TEN-T in o naložbah, ki jih v Sloveniji sofinanciramo z denarjem EU*
Kaj morate vedeti o omrežju koridorjev TEN-T in kako do EU denarja za naložbe
Po Sloveniji tečeta Sredozemski in Baltsko-jadranski koridor.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc bo v Ljubljani med 25. in 27. aprilom gostila bienalni dogodek TEN-T Days, ki se ga bodo udeležili ministri, člani evropskega parlamenta in drugi odločevalci na področju naložb v pametno, varno in zeleno mobilnost. Organizirali bodo tudi ministrsko srečanje držav zahodnega Balkana, Turčije in južnih sredozemskih držav. Posebnost letošnjega dogodka bo pospeševalnik idej in futuristični laboratorij za predstavitev inovativnih rešitev s področja mobilnosti. Dnevi TEN-T bodo po številu udeležencev eden največjih mednarodnih dogodkov v Ljubljani do zdaj.

Kaj je TEN-T?

1. Gre za Trans-European Transport Network, vseevropsko prometno omrežje, ki je izhodišče evropske prometne politike. Cilj prometne politike EU je zgraditi vseevropsko omrežje cest, železniških prog, rečnih in pomorskih plovnih poti, pristanišč, letališč in terminalov, ki bi povezali Evropo in krepili družbeno, ekonomsko in ozemeljsko povezanost Evrope. Pri evropski komisiji delijo vseevropsko omrežje na dva dela. Celotno evropsko omrežje povezuje vse evropske regije, posebej pomembno pa je jedrno omrežje, ki povezuje najpomembnejša prometna vozlišča. Glavni cilj politike TEN-T je odpravljanje ozkih grl in tehničnih ovir na jedrnih koridorjih ter krepitev družbene, ekonomske in ozemeljske povezanosti Evrope in s tem ustvarjanje enotnega prometnega območja. Evropska komisija zato podpira gradnjo nove infrastrukture, modernizacijo obstoječe, uvajanje inovativnih digitalnih tehnologij, alternativnih goriv in enotnih standardov. Glavni namen naložb je rast gospodarstev in ustvarjanje novih delovnih mest.

Kje poteka devet jedrnih koridorjev?

2. Leta 2013 je Evropska unija v skladu s politiko TEN-T opredelila devet jedrnih koridorskih omrežij. Vsak jedrni koridor ima svojega koordinatorja. Za koridor Atlantik (Algeciras–Lizbona–Madrid–Strasbourg) je odgovoren Carlo Secchi, koridor Ren–Alpe (Genova–Zeebrugge) koordinira Pawel Wojciechowski, koridor Severno morje–Baltik (Helsinki–Riga–Antwerpen) koordinira Catherine Trautmann, koridor Orient–Vzhodni Mediteran (Hamburg–Atene) koordinira Mathieu Grosch, Sredozemski koridor (Algeciras–Barcelona–Ljubljana–Budimpešta–meja z Ukrajino) koordinira Laurens Jan Brinkhorst, Skandinavsko-mediteranski koridor (od meje z Rusijo–Napoli–Palermo) koordinira Pat Cox, Baltsko-jadranski koridor (Gdansk–Gradec–Ljubljana–Koper–Trst) koordinira Kurt Bodewig, koridor Ren–Donava (Strasbourg–Bukarešta) koordinira Karla Peijs, koridor Severno morje–Sredozemlje (Belfast–Pariz) pa koordinira Peter Balazs. Gre za razmeroma zapleteno omrežje koridorjev, podrobneje si jih lahko ogledate na interaktivnem zemljevidu.

Projekt razvoja jedrnega omrežja v perspektivi 2014–2020 poteka vzporedno z uvedbo sistema evropskega železniškega sistema za upravljanje prometa ERTMS, ki ga koordinira Karel Vinck, in s projektom Motorways of the Sea, ki ga koordinira Brian Simpson. Prvi delovni načrt za koridorje je bil razgrnjen leta 2014 z natančnimi cilji za vsakega posebej, načrte drsno prilagajajo.

Kateri koridorji tečejo po Sloveniji?

3. Po Sloveniji teče Sredozemski koridor, ki ima izhodišče na jugu Španije v pristanišču Algeciras in teče skozi Španijo, Italijo, Trst in Divačo, en krak tega koridorja pa poteka iz Kopra v Divačo. Ker imajo vsi koridorji več vozlišč, sta na tem koridorju tudi proga Reka–Zagreb–Budimpešta in proga Ljubljana–Zagreb, med identificiranimi projekti na tem koridorju pa je tudi ljubljansko multimodalno vozlišče z železniško povezavo do letališča Brnik.

Drugi jedrni koridor, na katerem najdemo Slovenijo, je Baltsko-jadranski. Na tem koridorju je priprava na gradnjo drugega tira med Mariborom in Šentiljem, identificirana pa je tudi povezava med pristanišči Trst, Benetke, Ravena in Koper, gre predvsem za razvoj multimodalnih platform.

Baltsko-jadranski koridor povezuje šest koridorskih držav in je najpomembnejša evropska cestna in železniška os v srednji Evropi. Na koridorju so opredelili 250 naložbenih projektov v skupni vrednosti 36 milijard. V okviru politike TEN-T je bilo do zdaj končanih 53 projektov v skupni vrednosti 4,7 milijarde evrov. Del teh projektov je bila tudi gradnja nove postaje na Dunaju. Na koridorju zdaj poteka gradnja 30-kilometrskega predora Koralm, ki bo zgrajen leta 2023, in gradnja predora Semmering, ki bo zgrajen leta 2026.

Evropski razpisi za financiranje prometne infrastrukture

4. Glavni vzvod za evropsko sofinanciranje gradnje jedrnih koridorjev je Instrument za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility, CEF). Vse države članice EU morajo prilagoditi nacionalne investicijske politike v skladu s prioritetami EU. Gradnjo infrastrukture je mogoče financirati tudi čez razpise Evropskega strukturnega in naložbenega sklada ter s pomočjo Evropskega sklada za strateške naložbe oziroma Junckerjevega sklada. Lani so v okviru »blending« razpisa CEF razdelili milijardo evrov za 39 projektov. Sloveniji je uspelo pridobiti 109 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje sedmih predorov na progi Divača–Koper. Žal je ta denar trenutno zamrznjen, ker zakon o gradnji drugega tira še ni uveljavljen. Največ denarja v tem razpisu CEF, 123,5 milijona evrov, so odobrili za gradnjo predora Fehmarnbelt, gre za železniško povezavo med Dansko in Nemčijo, drugi največji projekt pa je vzpostavitev evropskega sistema vodenja prometa (ERTMS) na progi med Parizom in Lyonom.

Glavni cilj razpisa je bil motivirati pripravljavce projektov, da sestavijo finančno konstrukcijo z mešanimi viri in predvidijo posojila Evropske investicijske banke z jamstvom Evropskega sklada za strateške naložbe. Zelo zaželeno je bilo tudi privabljanje zasebnega kapitala. Novembra lani so okrepili sklad CEF z dodatnimi 350 milijoni evrov, ki so pripravljeni za sofinanciranje projektov za čisto mobilnost, predvsem za gradnjo infrastrukture za alternativna goriva. Datum za prijavo projektov je bil 12. april 2018.

Kje so največji projekti EU na jedrnem omrežju

5. Infrastrukturni projekt, ki je v tej finančni perspektivi dobil največ podpore iz EU, je gradnja plovne poti med Francijo in Belgijo med rekama Sena in Šelda, za kar so pridobili kar 979 milijonov evrov denarja EU. Sledijo predor Brenner z 879 milijoni evropskih evrov, hitra proga med Lyonom in Torinom, za katero so v EU odobrili 814 milijonov evrov, prenova proge Brasov–Simeria v Romuniji s 797 milijoni evrov iz EU, projekt Stuttgart 21 s 594 milijoni evrov, za predor Fehmarn med Dansko in Nemčijo je EU odobrila že 589 milijonov evrov, za železniško povezavo med Španijo in Francijo na severu so odobrili 459 milijonov evrov, za Rail Baltica, ki je prioritetni evropski politični projekt povezovanja baltiških držav z evropskim železniškim omrežjem, je odobrenih 442 milijonov evrov, za prenovo prog v Romuniji med Brasovim in Sighisoaro je odobrenih 440 milijonov evrov in za novo progo Wendlingen–Ulm je odobrenih 433 milijonov evrov. Vsi ti projekti ležijo na jedrnih evropskih koridorjih.

Katere projekte smo v Sloveniji zagnali na jedrnih koridorjih?

6. V Sloveniji je Dars na začetku aprila zagnal nov sistem e-cestninjenja za tovorni promet, projekt v vrednosti 51 milijonov evrov pa so financirali s pomočjo posojila EIB, za katero so pridobili jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe (Junckerjev načrt). Med večjimi projekti na koridorjih je modernizacija proge Celje–Zidani most, v projekt bomo investirali 282,4 milijona evrov. Še večji projekt je nadgradnja proge Maribor–Šentilj, ki bo stala 284,33 milijona evrov. V vozlišče Pragersko bomo predvidoma investirali 80 milijonov evrov. Nadgradnja proge Poljčane–Slovenska Bistrica bo stala 51,8 milijona evrov. V posodabljanje železniške infrastrukture bomo v obdobju 2014–2020 investirali več kot 700 milijonov evrov, od tega bo predvidoma 242 milijonov evrov evropskih sredstev.

_________________

*Članek je omogočila evropska komisija, služba za mobilnost in promet (DG Move).

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TRANS-LOG
Novice
Novice Avstrijci so nas prehiteli: podpisali so pogodbo z izvajalcem za drugo cev predora Karavanke 5

Konzorcij Swietelsky bo avstrijsko stran predora Karavanke gradil za 89,9 milijona evrov

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Hrvaško pristanišče bo gradil Miklavčičev GH Holding

Sosedje bodo več kot 56 odstotkov naložbe v rečno pristanišče Slavonski Brod financirali z denarjem EU, posel v vrednosti 14 milijonov...

TRANS-LOG
Novice
Novice Turški izvoz v Evropo pospešeno raste, z njim pa tudi največji turški logist v Sloveniji

Dodaten zalet so dobili z upadom vrednosti turške valute, ki je pospešila rast izvoza; rast gospodarstva v Turčiji je letos več kot...

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Propad izposojevalnice e-avtov v Parizu: umikajo več kot štiri tisoč vozil 4

Souporaba vozil naj bi bila prihodnost mestnega transporta, vendar se poslovni model Autoliba ni izšel, županja Pariza pa ni hotela...

TRANS-LOG
Novice
Novice Luko Koper in avtoprevoznike bodo kmalu udarili računi za drugi tir 3

Zakon o drugem tiru je začel veljati – družba 2TDK bo lahko začela črpati evropske milijone, logisti pa se lahko pripravijo na...

TRANS-LOG
Novice
Novice V Luki Koper so izbrali izvajalce za gradnjo serminskega vhoda, pri drugih naložbah se zatika 2

Serminski vhod v pristanišče bo za 4,15 milijona evrov gradil Kolektor CPG s partnerjema Grafistom in GP Krkom

TRANS-LOG
Novice
Novice (intervju) Naš cilj je jasen: biti prvi na Balkanu

Brankica Mavretič, Milsped: Regijo na eni strani povezujemo z Evropo, na drugi pa z Rusijo

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Največji ladjar na svetu Maersk izdal dobičkovno svarilo, stiskajo jih visoke cene goriva

Cene goriva so v letošnjem prvem polletju za 28 odstotkov višje v primerjavi z enakim obdobjem lani, hkrati pa so cene prevozov v...