Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Logisti v Sloveniji še vedno zaznavajo razmeroma visoke stopnje rasti; če bo udarila ohladitev, se ji bodo prilagodili
(Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic (Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic Bojan Žlender, ministrstvo za infrastrukturo: V novi uredbi predlagamo, da bi bila cena mesečne vozovnice 26-kratnik cene enkratne vozovnice, letna vozovnica pa bi bila osemkratnik mesečnih vozovnic.
Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Nakup robotov postane ekonomsko upravičen, ko cena delovne sile v skladišču oziroma trgovini doseže 26 tisoč evrov na leto – pri nas je zdaj cena okoli 18 tisoč evrov na leto, v izračun niso všteti stroški okvar hrbtenice
(Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... (Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... Stefan Krauter je pred 35 leti zagnal logistično podjetje s petimi zaposlenimi, zdaj poslujejo v 30 državah. Na Brniku bo investiral 25 milijonov evrov v nov logistični center.
Za Pošto Slovenije bo letos začel delati Yaskawin robot Za Pošto Slovenije bo letos začel delati Yaskawin robot Robota bodo testirali na paketih nenaslovljene direktne pošte v Mariboru, možnosti za robotizacijo pa vidijo tudi na drugih oddelkih

Groznik: Če drugega tira ne bo, do leta 2055 izgubimo od dve do tri milijarde evrov

Čas branja: 2 min
24.11.2017  14:10
Groznik: Če drugega tira ne bo, do leta 2055 izgubimo od dve do tri milijarde evrov
Foto: Jure Makovec

Poslovno-logistično konferenco Premikamo Slovenijo – prihodnost infrastrukture, prometa in mobilnosti, ki jo Poslovna akademija Finance organizira skupaj z Advantage Austria Ljubljana, sta odprla slovenski in avstrijski minister. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, je v svojem uvodnem nagovoru poudaril pomembnost logistike in zagotovil, da bo prvi vlak po drugem tiru peljal leta 2025. »Drugi tri bo omogočil napredek tako Luke Koper, Slovenskih železnic kot celotne logistične industrije ter povezanih sektorjev gospodarstva. Generiral bo tudi nova delovna mesta in razvoj,« je prepričan Gašperšič.

Poudaril je tudi pomen električne mobilnosti ter opozoril na projekt delitve avtomobilov Avantcar. »En električni avtomobil lahko tako nadomesti osem osebnih avtomobilov,« je prepričan. V pogovoru s Petrom Franklom je poudaril še, da razvoj infrastrukture in logistike ne bi smel biti odvisen od političnega dogajanja. Jörg Leichtried, avstrijski minister za promet, inovacije in tehnologijo, je sicer izrazil podporo slovenski vladi pri drugem tiru in poudaril, da je Luka Koper za Avstrijo ključnega pomena.

Drugi tir ni le vprašanje infrastrukture

Aleš Groznik s Katedre za poslovno informatiko in logistiko na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je predstavil analizo tveganj, povezanih z izgradnjo drugega tira Koper–Divača: Najpomembnejše tveganje je, da izgubimo zagon in bo tovor redistribuiran v druge logistične koridorje, posledica bo stagnacija domačih logističnih podjetij – Luke Koper, Slovenskih železnic in približno 300 podjetij, ki so neposredno povezana z logističnimi storitvami v Sloveniji – oziroma negativen učinek na razvoj logistike v Sloveniji. Drugo tveganje, ki ga je poudaril Groznik, je redistribucija tovora na ceste in druge oblike transporta. Tretje tveganje pa je vpliv na makroekonomijo.

Če drugega tira ne bo, bomo zaradi saturacije omejili Luko Koper, po drugi strani pa se bo okoli 80 odstotkov tovora preusmerilo v druge koridorje, 20 odstotkov pa na ceste. S tem bi do leta 2055 izgubili približno 210 do 340 milijonov ton tovora oziroma od dve do tri milijarde evrov, zapolnile bi se ceste – četudi bi zvišali cestnino –, kar bi imelo pomembne negativne učinke na družbo, okolje, porabo energije ... Groznik poudarja, da ne gre le za infrastrukturo, ampak tudi za storitve, ekosisteme in druge posledice, ter dodaja, da ni dovolj le zgraditi drugega tira Koper – Divača, ampak je treba odpraviti vsa ozka grla.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TRANS-LOG
Novice
Novice Takšen logistični center bo za 25 milijonov evrov zrasel na Brniku

Avstrijski logist cargo-partner je danes na Brniku uradno zagnal naložbo v logistični center, iz katerega bodo servisirali srednjo in...

TRANS-LOG
Novice
Novice Liberalizacija železnic: trg je odprt, lahko pričakujemo boljše storitve in vstop železniških ryanairov? 10

Junija letos je začela veljati novela zakona o železniškem prometu, ki omogoča prost dostop do železniške infrastrukture tudi v...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Tovarni Magna v Hočah bomo zgradili železniško progo

Vlada je potrdila predlog ministrstva za infrastrukturo in progo do Magne in do letališča Maribor uvrstila v načrt razvojnih programov...

TRANS-LOG
Novice
Novice (fotoreportaža) Kdo vse je zasadil lopato za naložbo na Brniku

Glavni investitor v 25 milijonov evrov vredno stavbo je matična družba cargo-partner z Dunaja, ki je v lasti podjetnika Stefana...

TRANS-LOG
Novice
Novice Uganka: v SŽ-Potniški promet prodajo vedno manj vozovnic, prihodki družbe pa rastejo 1

Število potnikov na železnicah zadnja leta upada, prihodki družbe SŽ-Potniški promet pa so lani zrasli za 15 odstotkov na 105...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Kako bo Alenka Bratušek gradila ceste in železnice 3

Pri cestah bosta prioriteta tretja razvojna os in druga cev predora Karavanke, na železnicah pa v ospredju ostaja drugi tir, ki ga bomo...

TRANS-LOG
Skladiščenje
Skladiščenje Pregled naložb: kam letijo milijoni za nove logistične centre

Najbolj živahno je v okolici letališča Brnik in v okolici Žalca, zaradi hitre rasti poslov pa so za logiste zanimive vse lokacije ob...

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Takšen je bil vozni red vlakov od Dunaja do Trsta sredi 19. stoletja ob otvoritvi Južne železnice 39

Ko je avstroogrski cesar Franc Jožef I. leta 1857 odpiral povezavo do Trsta, smo imeli direktno povezavo Dunaj - Trst. Kako je 161 let...