Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Logisti v Sloveniji še vedno zaznavajo razmeroma visoke stopnje rasti; če bo udarila ohladitev, se ji bodo prilagodili
(Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic (Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic Bojan Žlender, ministrstvo za infrastrukturo: V novi uredbi predlagamo, da bi bila cena mesečne vozovnice 26-kratnik cene enkratne vozovnice, letna vozovnica pa bi bila osemkratnik mesečnih vozovnic.
Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Nakup robotov postane ekonomsko upravičen, ko cena delovne sile v skladišču oziroma trgovini doseže 26 tisoč evrov na leto – pri nas je zdaj cena okoli 18 tisoč evrov na leto, v izračun niso všteti stroški okvar hrbtenice
(Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... (Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... Stefan Krauter je pred 35 leti zagnal logistično podjetje s petimi zaposlenimi, zdaj poslujejo v 30 državah. Na Brniku bo investiral 25 milijonov evrov v nov logistični center.
Za Pošto Slovenije bo letos začel delati Yaskawin robot Za Pošto Slovenije bo letos začel delati Yaskawin robot Robota bodo testirali na paketih nenaslovljene direktne pošte v Mariboru, možnosti za robotizacijo pa vidijo tudi na drugih oddelkih

V Ljubljano se vsak dan pripelje sto tisoč ljudi, mnogi po nepotrebnem

Čas branja: 3 min
09.10.2017  14:31
5 vprašanj za antropologa Dana Podjeda, urednika nove knjige Research on the Road, v kateri raziskujejo vožnjo kot del življenja
V Ljubljano se vsak dan pripelje sto tisoč ljudi, mnogi po nepotrebnem
Dan Podjed: Za začetek bi v tekmovanje prek aplikacije 1, 2, 3 Ljubljana radi povabili župana Jankovića. Če bo v tednu dni kolesaril več od povprečja, je prost, sicer bo moral nekaj tisočakov iz lastnega žepa nameniti za kolesarsko infrastrukturo v mestu.

Pri založbi ZRC je prejšnji teden izšla knjiga Research on the Road, ki sta jo uredila Dan Podjed in Simona Bezjak. V knjigi antropologi, etnologi, psihologi, geografi in inženirji raziskujejo, kako se vedemo v prometu, kako se spreminjajo vozniške navade in kako promet psihološko izboljša ali poslabša način življenja ter kako na cesti in v življenju spodbujamo do okolja prijazne navade.

Komu je namenjena knjiga Research on the Road?

Vsem, ki jih zanima, kako lahko spoznavamo vožnjo kot bistven del življenja. V avtomobilih in na javnem prevozu preživimo več ur na teden. Za mnoge je vožnja edini čas za sprostitev in premislek, nekaterim pa tudi kanal za izlivanje besa.

Začetni cilj vaše raziskave je bil razvoj aplikacije za zeleno vožnjo, nastala pa je aplikacija, ki uporabnike spodbuja k izbiri neavtomobilskega premikanja. Koliko uporabnikov imate po različnih mestih? Koliko je cilj?

Drži, prvotni cilj projekta DriveGreen, v katerem proučujemo prometne navade v Ljubljani, Beogradu, Budimpešti, Newcastlu in Durhamu, je bil razvoj mobilne aplikacije za spodbujanje zelene vožnje v osebnih vozilih. Najprej smo se lotili razvoja aplikacije, ki bi voznikom pokazala, kako varčna, varna in ekološka je njihova vožnja. S takšnimi preprostimi rešitvami lahko namreč zmanjšamo porabo goriva do deset odstotkov. Med raziskavo smo spoznali, da je bila naša začetna zamisel zgrešena. Ugotovili smo, da ljudi majhni prihranki sploh ne motivirajo, izpusti toplogrednih plinov pa jim tudi niso največja skrb, ko zjutraj drvijo v službo. Zato smo razvili aplikacijo, ki samodejno pokaže, koliko ste hodili, tekli, kolesarili, uporabljali javni prevoz in se vozili z avtom. Poleg trajnostne mobilnosti tako spodbujamo še zdravo in dinamično življenje. Prva različica, ki se ji reče 1, 2, 3 Ljubljana, je že na voljo za sistem Android. Uporabnikov aplikacije je malo, saj je še nismo posebej na glas predstavljali. Najprej smo želeli preizkusiti, kako natančno deluje. Naš cilj je, da v Ljubljani pridobimo približno tisoč uporabnikov, potem pa delovanje razširimo še v druga mesta – najprej seveda tja, kjer smo opravili raziskavo.

Uporabniki aplikacije bodo tekmovali tudi z znanimi osebnostmi. Koga boste izzvali?

V aplikacijo smo vključili motivacijski pristop, ki mu pravimo »indirektne mikrodonacije«. Ta se je izkazal kot precej univerzalen za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Pri tem pristopu je bistveno, da za posameznikovo gibanje – hojo, kolesarjenje, vožnjo z avtobusom – plača nekdo drug, zbrana sredstva pa so namenjena lokalni skupnosti. Pomembno je še, da ljudje sodelujejo in poskušajo v povprečju premagati znanega meščana. Za začetek bi radi izzvali ljubljanskega župana. Če bo v tednu dni kolesaril več kot v povprečju uporabniki aplikacije, je prost. Če izgubi, pa mora nameniti določeno vsoto, recimo nekaj tisočakov, iz lastnega žepa za izboljšanje kolesarske infrastrukture v mestu. Izzvali bi radi še glasbenike, igralce, politike, poslovneže … Če so nekoliko zasedêni, še toliko bolje!

Kaj bi bil po vašem najpomembnejši ukrep v Ljubljani za bolj trajnostno premikanje?

Ljubljana potrebuje vzornike, ki bodo pokazali, da nas avto ne umešča več na vrh družbene piramide. Zato bi lahko pripravili akcije, v katerih znani meščani pokažejo, kako se na delovno mesto pripeljejo s kolesom namesto s črno limuzino. Naslednji ukrep je povezan s spremembo načina dela. V prestolnico se vsak dan pripelje več kot sto tisoč ljudi – mnogi po nepotrebnem. Če bi delodajalci nekaterim omogočili delo od doma, bi se jutranja in popoldanska gneča precej zmanjšali, ceste pa sprostile. Tretji ukrep, za katerega ni toliko odgovorna mestna oblast, temveč bolj meščani, so ljudske iniciative, kakršna je Kritična masa. Na tej akciji, ki se je začela leta 1992 v San Franciscu in se razširila po svetu, se večkrat na leto zberejo kolesarji in opozorijo na nujne infrastrukturne spremembe v mestu. Budimpešto, kjer se je leta 2008 zbralo kar 80 tisoč kolesarjev, so akcije skoraj čez noč preobrazile iz mesta, namenjenega avtomobilom, v kolesarsko meko.

Ali se bomo čez deset let še vozili po mestnih središčih z avtomobili?

Avto je tako pomemben del našega vsakdanjika, da v desetletju ne bo izginil s cest. Težko ga bodo spodrinile transportne inovacije, kakršna je hiperzanka (hyperloop) Elona Muska. K temu, da se nove rešitve pri nas težko uveljavijo, pripomore razpršen tip poselitve. V predmestjih in vaseh ljudje avtomobile še vedno nujno potrebujejo za prevoz na delovno mesto v Ljubljani, Mariboru, Celju … Nedvomno pa se bodo avtomobili v prihodnjih letih močno spremenili. Glavna trenda, ki prihajata tudi k nam, sta električna mobilnost in avtonomna vozila, pričakujemo pa lahko še več skupnega lastništva vozil in deljenja prevozov, za kar bodo posebej pomembne informacijske platforme, ki bodo spremljale, kje je »naše« vozilo in kdaj bo prišlo po nas. Avto tako ne bo več slovenski fetiš, temveč bo postal potrošno blago.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TRANS-LOG
Novice
Novice Takšen logistični center bo za 25 milijonov evrov zrasel na Brniku

Avstrijski logist cargo-partner je danes na Brniku uradno zagnal naložbo v logistični center, iz katerega bodo servisirali srednjo in...

TRANS-LOG
Novice
Novice Liberalizacija železnic: trg je odprt, lahko pričakujemo boljše storitve in vstop železniških ryanairov? 10

Junija letos je začela veljati novela zakona o železniškem prometu, ki omogoča prost dostop do železniške infrastrukture tudi v...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Tovarni Magna v Hočah bomo zgradili železniško progo

Vlada je potrdila predlog ministrstva za infrastrukturo in progo do Magne in do letališča Maribor uvrstila v načrt razvojnih programov...

TRANS-LOG
Novice
Novice (fotoreportaža) Kdo vse je zasadil lopato za naložbo na Brniku

Glavni investitor v 25 milijonov evrov vredno stavbo je matična družba cargo-partner z Dunaja, ki je v lasti podjetnika Stefana...

TRANS-LOG
Novice
Novice Uganka: v SŽ-Potniški promet prodajo vedno manj vozovnic, prihodki družbe pa rastejo 1

Število potnikov na železnicah zadnja leta upada, prihodki družbe SŽ-Potniški promet pa so lani zrasli za 15 odstotkov na 105...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Kako bo Alenka Bratušek gradila ceste in železnice 3

Pri cestah bosta prioriteta tretja razvojna os in druga cev predora Karavanke, na železnicah pa v ospredju ostaja drugi tir, ki ga bomo...

TRANS-LOG
Skladiščenje
Skladiščenje Pregled naložb: kam letijo milijoni za nove logistične centre

Najbolj živahno je v okolici letališča Brnik in v okolici Žalca, zaradi hitre rasti poslov pa so za logiste zanimive vse lokacije ob...

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Takšen je bil vozni red vlakov od Dunaja do Trsta sredi 19. stoletja ob otvoritvi Južne železnice 39

Ko je avstroogrski cesar Franc Jožef I. leta 1857 odpiral povezavo do Trsta, smo imeli direktno povezavo Dunaj - Trst. Kako je 161 let...