Pri založbi ZRC je prejšnji teden izšla knjiga Research on the Road, ki sta jo uredila Dan Podjed in Simona Bezjak. V knjigi antropologi, etnologi, psihologi, geografi in inženirji raziskujejo, kako se vedemo v prometu, kako se spreminjajo vozniške navade in kako promet psihološko izboljša ali poslabša način življenja ter kako na cesti in v življenju spodbujamo do okolja prijazne navade.
Komu je namenjena knjiga Research on the Road?
Vsem, ki jih zanima, kako lahko spoznavamo vožnjo kot bistven del življenja. V avtomobilih in na javnem prevozu preživimo več ur na teden. Za mnoge je vožnja edini čas za sprostitev in premislek, nekaterim pa tudi kanal za izlivanje besa.
Začetni cilj vaše raziskave je bil razvoj aplikacije za zeleno vožnjo, nastala pa je aplikacija, ki uporabnike spodbuja k izbiri neavtomobilskega premikanja. Koliko uporabnikov imate po različnih mestih? Koliko je cilj?
Drži, prvotni cilj projekta DriveGreen, v katerem proučujemo prometne navade v Ljubljani, Beogradu, Budimpešti, Newcastlu in Durhamu, je bil razvoj mobilne aplikacije za spodbujanje zelene vožnje v osebnih vozilih. Najprej smo se lotili razvoja aplikacije, ki bi voznikom pokazala, kako varčna, varna in ekološka je njihova vožnja. S takšnimi preprostimi rešitvami lahko namreč zmanjšamo porabo goriva do deset odstotkov. Med raziskavo smo spoznali, da je bila naša začetna zamisel zgrešena. Ugotovili smo, da ljudi majhni prihranki sploh ne motivirajo, izpusti toplogrednih plinov pa jim tudi niso največja skrb, ko zjutraj drvijo v službo. Zato smo razvili aplikacijo, ki samodejno pokaže, koliko ste hodili, tekli, kolesarili, uporabljali javni prevoz in se vozili z avtom. Poleg trajnostne mobilnosti tako spodbujamo še zdravo in dinamično življenje. Prva različica, ki se ji reče 1, 2, 3 Ljubljana, je že na voljo za sistem Android. Uporabnikov aplikacije je malo, saj je še nismo posebej na glas predstavljali. Najprej smo želeli preizkusiti, kako natančno deluje. Naš cilj je, da v Ljubljani pridobimo približno tisoč uporabnikov, potem pa delovanje razširimo še v druga mesta – najprej seveda tja, kjer smo opravili raziskavo.
Uporabniki aplikacije bodo tekmovali tudi z znanimi osebnostmi. Koga boste izzvali?
V aplikacijo smo vključili motivacijski pristop, ki mu pravimo »indirektne mikrodonacije«. Ta se je izkazal kot precej univerzalen za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Pri tem pristopu je bistveno, da za posameznikovo gibanje – hojo, kolesarjenje, vožnjo z avtobusom – plača nekdo drug, zbrana sredstva pa so namenjena lokalni skupnosti. Pomembno je še, da ljudje sodelujejo in poskušajo v povprečju premagati znanega meščana. Za začetek bi radi izzvali ljubljanskega župana. Če bo v tednu dni kolesaril več kot v povprečju uporabniki aplikacije, je prost. Če izgubi, pa mora nameniti določeno vsoto, recimo nekaj tisočakov, iz lastnega žepa za izboljšanje kolesarske infrastrukture v mestu. Izzvali bi radi še glasbenike, igralce, politike, poslovneže … Če so nekoliko zasedêni, še toliko bolje!
Kaj bi bil po vašem najpomembnejši ukrep v Ljubljani za bolj trajnostno premikanje?
Ljubljana potrebuje vzornike, ki bodo pokazali, da nas avto ne umešča več na vrh družbene piramide. Zato bi lahko pripravili akcije, v katerih znani meščani pokažejo, kako se na delovno mesto pripeljejo s kolesom namesto s črno limuzino. Naslednji ukrep je povezan s spremembo načina dela. V prestolnico se vsak dan pripelje več kot sto tisoč ljudi – mnogi po nepotrebnem. Če bi delodajalci nekaterim omogočili delo od doma, bi se jutranja in popoldanska gneča precej zmanjšali, ceste pa sprostile. Tretji ukrep, za katerega ni toliko odgovorna mestna oblast, temveč bolj meščani, so ljudske iniciative, kakršna je Kritična masa. Na tej akciji, ki se je začela leta 1992 v San Franciscu in se razširila po svetu, se večkrat na leto zberejo kolesarji in opozorijo na nujne infrastrukturne spremembe v mestu. Budimpešto, kjer se je leta 2008 zbralo kar 80 tisoč kolesarjev, so akcije skoraj čez noč preobrazile iz mesta, namenjenega avtomobilom, v kolesarsko meko.
Ali se bomo čez deset let še vozili po mestnih središčih z avtomobili?
Avto je tako pomemben del našega vsakdanjika, da v desetletju ne bo izginil s cest. Težko ga bodo spodrinile transportne inovacije, kakršna je hiperzanka (hyperloop) Elona Muska. K temu, da se nove rešitve pri nas težko uveljavijo, pripomore razpršen tip poselitve. V predmestjih in vaseh ljudje avtomobile še vedno nujno potrebujejo za prevoz na delovno mesto v Ljubljani, Mariboru, Celju … Nedvomno pa se bodo avtomobili v prihodnjih letih močno spremenili. Glavna trenda, ki prihajata tudi k nam, sta električna mobilnost in avtonomna vozila, pričakujemo pa lahko še več skupnega lastništva vozil in deljenja prevozov, za kar bodo posebej pomembne informacijske platforme, ki bodo spremljale, kje je »naše« vozilo in kdaj bo prišlo po nas. Avto tako ne bo več slovenski fetiš, temveč bo postal potrošno blago.
