Na gradbišču izvlečnega tira je pričakal vlak z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem, državnim sekretarjem Juretom Lebnom, gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in Alešem Cantaruttijem, glavnim direktorjem SŽ Dušanom Mesom, Metodom Dragonjo, svetovalcem direktorja v podjetju 2TDK, predstavniki DRI ter Mirando Groff Ferjančič iz ministrstva za finance. Prišel je tudi predsednik GZS Boštjan Gorjup in nekaj drugih vladnih predstavnikov.
Sporočila iz Kopra
Na ogled gradbišča ni bilo nikogar iz Luke Koper, prišel pa je Bruno Korelič, upokojeni dolgoletni predsednik uprave pristanišča. Oglasil se je tudi župan Kopra Boris Popovič, ki je bil prej odločno proti vladnemu projektu, zdaj pa ga podpira. "Sedanji način financiranja je sprejemljiv, pomembno je tudi, da bo proga dvotirna", pravi Popovič.
Za kampanjo 97 tisoč evrov
Za predreferendumsko kampanjo bo vlada namenila 97 tisoč evrov (brez DDV). To je bil zgolj prvi v ciklu promocijskih dogodkov v podporo vladnemu projektu.
Pretovor SŽ: 12-odstotna rast
Slovenske železnice so v prvih letošnjih sedmih mesecih prepeljale za 12 odstotkov več tovora. Iz Luke Koper bodo letos prepeljali približno 14 milijonov ton, kar je blizu zgornjih zmogljivosti, ki so 15 do 16 milijonov ton. Dodatno povečanje zmogljivosti bo pomenil izvlečni tir, zgornja meja naj bi bila takrat 17 milijonov ton.
Stroški projekta
Ocenjena vrednost gradbenih del za drugi tir je 961 milijonov evrov. V to številko je zajeta tudi širitev servisnih cevi v glavnih predorih, ki je ocenjena 97 milijnov evrov in bo omogočila nadgradnjo v dvotirno progo. Gradbena dela zajemajo gradnjo celotne železniške infrastrukture z elektro in strojno opremo, dostopne ceste, predore, premostitvene objekte, traso in tirne naprave.
Kakšen bo model financiranja?
Dvesto milijonov evrov bo zagotovljenih s kapitalskim vložkom iz proračuna, 200 milijonov evrov bo kapitalski vložek Madžarske, 250 milijonov evrov bo EU sredstev, 311 milijonov evrov pa si bo država predvidoma izposodila pri EIB in pri SID banki.
Gradnjo bodo financirali tudi uporabniki, to so železniški operaterji skozi povečano uporabnino za obstoječi tir, za težke tovornjake pa bo povečan pribitek pri cestnini na določenih avtocestnih odsekih, Luka Koper pa bo plačevala dodatno takso na pretovor.
Načrt vlade: drugi tir do leta 2025
Progo bi predvidoma zgradili do leta 2025, najbolj intenzivno gradbeno obdobje naj bi bilo med leti 2019 in 2023.
Drugi tir bo – tako vladna gradiva - prispeval k oblikovanju vsaj 9.000 novih delovnih mest, k boljšemu varovanju okolja in k zmanjšanju tovornjakov na slovenskih cestah.
V primeru, da nasprotniki vladnega zakona o drugem tiru uspejo na referendumu, bo vlada predvidoma počakala z alternativnimi rešitvami na parlamentarne volitve, ki bodo jeseni 2018. "Če bi gradili drugi tir zgolj s proračunskim denarjem, bi to zaustavilo ostale načrtovane infrastrukturne projekte, od tretje osi naprej", pravi državni sekretar Jure Leben.
