Ministrstvo za infrastrukturo je danes objavilo revizijo projekta drugega železniškega tira Divača–Koper, ki so jo opravili v torinskem podjetju Geodata Engineering. Celotno študijo najdete na povezavi.
Najnižja vrednost gradnje je 924 milijonov, tu gre za oskubljeno verzijo samo za tovorni promet. Gradnja proge za mešani promet naj bi stala med 957 in 1.133 milijarde.
Stroški oskubljene proge samo za tovorni promet
Stroški gradnje drugega tira, ki bi bil namenjen izključno tovornemu prometu in pri katerem bi bila uporabljena klasična tehnologija gradnje predorov, bi dosegli 930 milijonov evrov. Če bi predore gradili po metodi TBM, pa bi bili stroški nekoliko nižji in bi dosegli 924 milijonov evrov. Tehnologija NATM, ki jo nekateri imenujejo tudi metoda brizganega betona, sicer pomeni postopni izkop čela predora z varovanjem izkopnega profila s sidri, mrežami in brizganim betonom, TBM pa je stroj, ki potuje po tirih in s stene pred sabo lušči kamnino, ki jo po tekočem traku odvaža iz predora. Medtem ko se stroj premika naprej, izdeluje betonsko oblogo, ki utrdi stene ter prepreči krušenje kamnine in vdor vode.
Stroški proge za mešani promet
V tem primeru gradnje proge za mešani promet, torej tudi za potniški, bi minimalni stroški gradnje z uporabo tehnologijo NATM brez DDV dosegli 1,01 milijarde evrov, maksimalni pa 1,18 milijarde evrov (brez DDV).
V primeru gradnje zgolj za tovorni promet bi tako prihranili približno 200 milijonov, vendar v študiji odsvetujejo takšno odločitev, ker bi bila uporabnost proge okrnjena, slabša pa bi bila tudi varnost.
Več o študiji smo pisali v članku Infrastrukturo gradimo vse ceneje, zakaj to ne bo veljalo za drugi tir?
Kakšna bo tehnologija gradnje?
V študiji priporočajo, da bi del proge gradili po običajni metodi gradnje predorov, del pa po metodi TBM, gre za daljši stroj, ki vrta predor, odmetava material in sproti gradi oboke. Predor Semmering denimo te dni gradijo delno po klasični metodi, delno pa s stroji TBM. Del terena pri drugem tiru Divača - Koper je primeren za uporabo vrtalnih strojev TBM. Kako delujejo takšni stroji, si lahko ogledate tukaj.
Predor Semmering je sicer dolg 27 kilometrov, kar je enako kot drugi tir, stal bo tri milijarde, vendar gre za dvotirni železniški predor. Zgradili naj bi ga do leta 2026.
Kako bo 2TDK ustvarjal prihodke?
Vsi ti izračuni pa so sami sebi namen, če ne vemo, kje bomo našli denar. Kje se zatika? Vlada je sicer letos res ustanovila podjetje 2TDK, ki naj bi vodilo projekt. Posebno podjetje je ustanovljeno zato, da gradnja drugega tira ne bi padla v javni dolg. Vendar ministrstvo za infrastrukturo še vedno ni napisalo zakona o 2TDK. V tem zakonu morajo natančno opredeliti, kako bo podjetje ustvarjalo prihodke za odplačevanje posojil. Pozor, ti prihodki morajo biti ustvarjeni na trgu. Če bodo prihodki zgolj proračunski, bo dolg avtomatsko priletel v javni dolg. Dokler ni zakona o 2TDK, naj ne bi bilo dokapitalizacije družbe z 200 milijoni evrov iz proračuna.
Študije
Direkcija RS za infrastrukturo je z izbranim izvajalcem Geodata Engineering 176.900 evrov vredno pogodbo za izvedbo revizije podpisala junija, vključuje pa preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega železniškega tira Divača–Koper. Prve ugotovitve revizije so sicer na ministrstvu prejeli že konec septembra, Radio Slovenija pa je takrat poročal, da naj bi revizija vrednost projekta znižala z 1,4 milijarde evrov na manj kot milijardo evrov. Da pa gre za še eno v nizu študij, za katere smo doslej odšteli skupaj 6,5 milijona evrov, in da ne prinaša nič novega, lahko preberete v članku: Infrastrukturo gradimo vse ceneje, a to nekako ne bo veljalo za drugi tir
Kot smo že pisali, ni nujno, da bi samo država vlagala v drugi tir. Če bi država prodala Luko Koper in kupnino vložila v drugi tir, bi morali davkoplačevalci doplačati manj milijonov. Potem bi novega lastnika Luke lahko prepričali, naj dodatno vloži v gradnjo tira še recimo 200 milijonov. Če je v projektu zasebni vlagatelj, bi lahko računali na garancije iz Junckerjevega naložbenega sklada. Več v kolumni Finance kot nacionalni izdajalec. Več o temi tudi na povezavi: Predsednik Cerar, našli smo rešitev za drugi tir