To je dobra novica za slovensko in evropsko gospodarstvo, saj so globalna inflacijska pričakovanja še vedno nizka in se bodo zaradi tega vendarle povečevala, pravi Bojan Ivanc, vodja analitike pri GZS ob novici, da so cene kitajskih proizvajalcev zrasle prvič po petih letih. Po njegovi oceni to pomeni tudi delno selitev proizvodnje na evropska tla, še zlasti v sektorjih s hitro rastjo avtomatizacije. »Svetovne multinacionalke so zelo zadržane pri prenosu tehnološkega know-howa na kitajska tla, saj je stopnja zaščite intelektualne lastnine nižja. Kitajska proizvodnja bo bolj usmerjena v lokalni in regionalne trge, manj pa v izvoz na razvite trge. Kitajska tako ni več poceni manufaktura, postaja pa pomembnejša pri trošenju«, pravi Ivanc. Zanimivo pa je, da kitajski srednji sloj ostaja bolj ali manj nedostopen za tuje družbe. Medtem ko so bogatejši Kitajci veliki ljubitelji zahodnih luksuznih izdelkov, kitajski srednji sloj ostaja zvest lokalnim znamkam.
Kdo bo najbolj čutil rast cen
Rast cen kitajskih izdelkov naj bi sicer čutili kupci po vsem svetu, najbolj pa v tistih državah, ki največ uvažajo s Kitajske: Američani iz Kitajske uvozijo kar za 482 milijard dolarjev izdelkov, V Hong kongu za 256 milijard, v Mehiki za 77 milijard, enako v Nemčiji, Nizozemci pa iz Kitajske uvozijo za 74 milijard dolarjev. Slovenska podjetja so lani na Kitajskem kupila za 758 milijonov evrov izdelkov, tja pa smo prodali za 147 milijonov evrov. Več v članku Kitajci so prvič po petih letih dvignili cene, kaj to pomeni za svetovno trgovino?