V finančni perspektivi 2007 - 2013 smo v EU porabili 346,5 milijarde evrov za povezovanje Evrope; v žargonu EU temu pravijo kohezijska politika, glavna finančna inštrumenta pa sta kohezijski sklad in regionalni razvojni sklad. Za politiko povezovanja Evrope porabimo kar 35 odstotkov celotnega proračuna, kar pomeni, da je to največja postavka evropskega proračuna. K temu znesku so države članice dodale 105,3 milijarde evrov, zasebni investitorji pa 25,3 milijarde evrov.
Poročilo je sestavila skupina svetovalcev, raziskovalcev, revizorjev in ekonomistov, ki so proučevali različne vidike učinkov kohezijskega in razvojnega sklada. Glavni cilj je bil ugotoviti, ali politika povezovanja ustvarja nova delovna mesta, ali pospešuje gospodarsko rast, kako skrbimo za ranljive skupine, ter kaj bi bilo treba izboljšati.
V razvitih državah ni več treba soinvestirati gradnje cest
Med smernicami za prihodnje delovanje so izpostavili, naj EU več ne uporablja kohezijskih skladov za financiranje gradnje cest v starih državah članicah. Za spodbujanje energetske učinkovitosti stavb je bolje uporabljati posojila kot nepovratna sredstva. Pri upravljanju komunalnih odpadkov imajo vse male enote težave z izvajanjem kompleksnih okoljskih projektov, ker zanje nimajo dovolj strokovnjakov.
Kako pravilno in natančno smo postavljali cilje projektov
Za številne projekte so ocenjevalci napisali, da jih je bilo težko ovrednotiti, ker so bili cilji in kazalci uspešnosti nejasno ali napačno postavljeni. Bili naj bi sicer bolj izostreni kot v prejšnjih programskih obdobjih, v novi finančni perspektivi 2014 - 2020 pa bi morali biti bistveno bolje zastavljeni. Za pametno in učinkovito rabo evropskega denarja je najpomembnejša kakovost občinske in državne administracije.
Kako uspešni smo bili pri zmanjševanju razvojnih razlik?
V teoriji naj bi EU denar uporabljali za zmanjševanje razvojnih razlik med državami in zmanjševanje razlik znotraj države. V praksi pa se razvojne razlike med državami in znotraj držav še vedno povečujejo, kohezijska politika jih je zgolj rahlo ublažila. EU je zato tudi zmanjšala zahteve glede lokalnega sofinanciranja projektov.
Kolikšen delež javnih naložb pomeni EU denar?
Slovenija je v obdobju 2007 do 2013 za vse kohezijske vladne naložbe uporabila 24,5 odstotka evropskega denarja. Evropsko povprečje za 28 članic je sicer 6,5 odstotka. Največje deleže evropskega denarja pri javnih kapitalskih naložbah pa imajo Madžarska (57,1 odstotka), Litva in Slovaška (52,1 odstotka) in Latvija (50,5 odstotka). Najmanjše deleže evropskega denarja pri javnih naložbah imajo na Švedskem, v Avstriji, na Irskem, Nizozemskem, Danskem in v Luksemburgu; v teh državah so deleži manjši od odstotka, v Nemčiji pa je delež 2,5 odstotka. EU financiranje je bilo usmerjeno v manj razvite države, kljub razmeroma velikim naložbam pa javnost v teh državah članicah ni nujno proevropsko usmerjana. To pomeni, da ni povezave med deležem EU naložb in simpatijami do EU. Za bogate države gradnja cest, mostov in železnic ni glavna boniteta članstva v EU. V manj razvitih državah članicah pa gradnja infrastrukture, ki je včasih prinašala politične točke, očitno ni več garancija za politično podporo. Tako Madžarska kot Slovaška, ki jih najdemo na vrhu seznama med državami z največjimi deleži EU denarja pri naložbah v javne projekte, se zatekajo v evroskeptični populizem, ugotavljajo na portalu Politico.
Kaj smo v Sloveniji dosegli s 3,3 milijardami evropskih evrov?
Med letoma 2007 in 2013 je Slovenija porabila 3,3 milijard evrov iz regionalnega razvojnega sklada in kohezijskega sklada. Največ naložb smo usmerili v razvoj in raziskave, okolje in transportno infrastrukturo.
- Zgradili smo 60 kilometrov novih cest
- Prenovili smo 90 kilometrov železniških prog
- Ustvarili smo 5.900 novih delovnih mest, od tega 890 v turizmu
- Vodovodni priključek je dobilo 290 tisoč ljudi
- Priključek na kanalizacijo in izboljšane čistilne naprave je dobilo 194 tisoč ljudi
- Nove zmogljivosti v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov: 172 megavatov
- Zmanjšali smo emisije toplogrednih plinov za 56 tisoč ton
- Ustvarili smo 69 gigavatnih ur energetskih prihrankov
- Financirali smo 504 raziskovalnih projektov
- 73 tisoč ljudi je priključenih na širokopasovno informacijsko omrežje
Podrobnejša poročila učinkovitosti porabe EU denarja najdete na povezavi Evropske komisije.
Na tej povezavi najdete analizo za Slovenijo.
