(Komentar ob tednu trajnostne mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli ne bo normalno obdavčen (Komentar ob tednu trajnostne mobilnosti) Zakaj letalski promet najbž nikoli ne bo normalno obdavčen Ljudje očitno tako radi letimo, da mirno spregledamo davčne privilegije letalskih družb
Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Rast svetovne trgovine se upočasnjuje. Kako to čutimo v Sloveniji? Logisti v Sloveniji še vedno zaznavajo razmeroma visoke stopnje rasti; če bo udarila ohladitev, se ji bodo prilagodili
(Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic (Intervju) Kako do učinkovitega javnega potniškega prometa in poceni mesečnih ter letnih vozovnic Bojan Žlender, ministrstvo za infrastrukturo: V novi uredbi predlagamo, da bi bila cena mesečne vozovnice 26-kratnik cene enkratne vozovnice, letna vozovnica pa bi bila osemkratnik mesečnih vozovnic.
Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Polnjenje polic: trgovke z okvarami hrbtenice ali roboti? Nakup robotov postane ekonomsko upravičen, ko cena delovne sile v skladišču oziroma trgovini doseže 26 tisoč evrov na leto – pri nas je zdaj cena okoli 18 tisoč evrov na leto, v izračun niso všteti stroški okvar hrbtenice
(Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... (Intervju) Stefan Krauter, cargo-partner, na Brniku investiramo, ker je blizu Nemčiji, Italiji, Romuniji ... Stefan Krauter je pred 35 leti zagnal logistično podjetje s petimi zaposlenimi, zdaj poslujejo v 30 državah. Na Brniku bo investiral 25 milijonov evrov v nov logistični center.

Kako Skandinavci računajo eksternalije pri gradnji kolesarskih stez

Čas branja: 2 min
05.10.2016  10:59
Vsak prekolesarjen kilometer pomeni za državo 23 centov čistega dobička, vsak z avtom prevožen kilometer pa 16 centov čiste izgube
Kako Skandinavci računajo eksternalije pri gradnji kolesarskih stez
Naložbe v kolesarsko infrastrukturo niso zgolj moderne, temveč tudi pametne - če upoštevamo okoljske, socialne in zdravstvene učinke.

Pred kratkim smo pisali, da Norvežani investirajo 923 milijonov evrov v gradnjo dvosmerne superkolesarske steze, ki bo povezala devet največjih mest in omogočila varen dostop do mestnih središč. Kako se lahko izide ekonomika takšnih naložb? Kolesarjenje na Norveškem ni preveč razširjeno, teren je hribovit, večino leta je mraz in pozimi je tema. Kljub temu pa daljinske kolesarske povezave Norvežani vidijo kot eno izmed orodij za zmanjševanje izpustov v prometu.  

Okoljski, socialni in zdravstveni učinki

Vse več raziskav razkriva pozitivne gospodarske, okoljske, socialne in zdravstvene učinke kolesarjenja. Na Danskem so denimo izračunali, da vsak prekolesarjen kilometer za državo pomeni 23 centov čistega dobička, vsak kilometer, prevožen z avtomobilom, pa pomeni 16 centov čiste izgube. Poleg tega dobro urejena kolesarska infrastruktura ugodno vpliva na cene nepremičnin. Izračuni tudi kažejo, da se vsak evro, naložen v gradnjo kolesarskih stez, petkratno povrne skozi nižje stroške za zdravstvo.

Ljubljana dobro, Slovenija slabo

Kolesarske steze v grobem delimo na mestne in medkrajevne. V Ljubljani imamo razmeroma dobro mestno kolesarsko infrastrukturo s kar 230 kilometri kolesarskih povezav, zato se Ljubljana tudi uvršča med top 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest. Precej slabše je na ravni države, kjer imamo zgolj 295 kilometri kolesarskih povezav. V načrtih je sicer, da bomo postopoma zgradili kolesarske trase čez Slovenijo, vendar za zdaj še ni časovnice, niti proračuna. V prejšnji evropski finančni perspektivi smo zgradili samo 38 kilometrov novih kolesarskih povezav. Zelo počasi napredujemo tudi pri turističnih kolesarskih projektih. V Avstriji denimo kolesarska steza ob Dravi pritegne 120 tisoč turistov na leto, pri nas turistične kolesarske povezav nastajajo zelo počasi.

Kaj vse bomo gradili?

Do konca leta 2018 naj bi na DRSI (Direkcija za infrastrukturo) končali manjkajoči del kolesarske steze med Brezovico in Vrhniko; manjka približno 2,5-kilometrski odsek skozi občino Log - Dragomer. Zgradili naj bi tudi približno 3,5 kilometra dolg manjkajoči odsek Imeno–Prelasko na kolesarski stezi med Rogaško Slatino, Podčetrtkom in Bistrico ob Sotli in približno 500 metrov dolg odsek med Tolminom in Mostom na Soči. Kolesarskih povezav je sicer vsako leto nekaj več, a če vprašate kolesarje, jih je premalo, gradimo jih prepočasi, steze so preozke – še zlasti, če družine želijo voziti vštric z manjšimi otroki –, po vrhu pa jih v primerjavi z Avstrijci slabo izkoriš­čamo za razvoj turizma.

Več o tem smo pisali v članku: Norvežani investirajo milijardo v kolesarski križ, kaj gradimo pri nas?

 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TRANS-LOG
Novice
Novice Takšen logistični center bo za 25 milijonov evrov zrasel na Brniku

Avstrijski logist cargo-partner je danes na Brniku uradno zagnal naložbo v logistični center, iz katerega bodo servisirali srednjo in...

TRANS-LOG
Novice
Novice Liberalizacija železnic: trg je odprt, lahko pričakujemo boljše storitve in vstop železniških ryanairov? 10

Junija letos je začela veljati novela zakona o železniškem prometu, ki omogoča prost dostop do železniške infrastrukture tudi v...

TRANS-LOG
Novice
Novice (fotoreportaža) Kdo vse je zasadil lopato za naložbo na Brniku

Glavni investitor v 25 milijonov evrov vredno stavbo je matična družba cargo-partner z Dunaja, ki je v lasti podjetnika Stefana...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Kako bo Alenka Bratušek gradila ceste in železnice 3

Pri cestah bosta prioriteta tretja razvojna os in druga cev predora Karavanke, na železnicah pa v ospredju ostaja drugi tir, ki ga bomo...

TRANS-LOG
Skladiščenje
Skladiščenje Pregled naložb: kam letijo milijoni za nove logistične centre

Najbolj živahno je v okolici letališča Brnik in v okolici Žalca, zaradi hitre rasti poslov pa so za logiste zanimive vse lokacije ob...

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Takšen je bil vozni red vlakov od Dunaja do Trsta sredi 19. stoletja ob otvoritvi Južne železnice 39

Ko je avstroogrski cesar Franc Jožef I. leta 1857 odpiral povezavo do Trsta, smo imeli direktno povezavo Dunaj - Trst. Kako je 161 let...

TRANS-LOG
Novice
Novice Na Darsu so v prvem polletju pridelali skoraj 65 milijonov evrov čistega dobička

Prodajni prihodki Darsa so letos zrasli na 214 milijonov evrov, to je pet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, čisti dobiček pa...

TRANS-LOG
Kreativci, dobra novica, železnice rok za pripravo projekta prenove CGP podaljšale do 21. septembra 1

Za povpraševanje po enem največjih agencijskih poslov so Slovenske železnice najprej predvidele pet delovnih dni - kaj vse želijo imeti