Pred kratkim smo pisali, da Norvežani investirajo 923 milijonov evrov v gradnjo dvosmerne superkolesarske steze, ki bo povezala devet največjih mest in omogočila varen dostop do mestnih središč. Kako se lahko izide ekonomika takšnih naložb? Kolesarjenje na Norveškem ni preveč razširjeno, teren je hribovit, večino leta je mraz in pozimi je tema. Kljub temu pa daljinske kolesarske povezave Norvežani vidijo kot eno izmed orodij za zmanjševanje izpustov v prometu.
Okoljski, socialni in zdravstveni učinki
Vse več raziskav razkriva pozitivne gospodarske, okoljske, socialne in zdravstvene učinke kolesarjenja. Na Danskem so denimo izračunali, da vsak prekolesarjen kilometer za državo pomeni 23 centov čistega dobička, vsak kilometer, prevožen z avtomobilom, pa pomeni 16 centov čiste izgube. Poleg tega dobro urejena kolesarska infrastruktura ugodno vpliva na cene nepremičnin. Izračuni tudi kažejo, da se vsak evro, naložen v gradnjo kolesarskih stez, petkratno povrne skozi nižje stroške za zdravstvo.
Ljubljana dobro, Slovenija slabo
Kolesarske steze v grobem delimo na mestne in medkrajevne. V Ljubljani imamo razmeroma dobro mestno kolesarsko infrastrukturo s kar 230 kilometri kolesarskih povezav, zato se Ljubljana tudi uvršča med top 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest. Precej slabše je na ravni države, kjer imamo zgolj 295 kilometri kolesarskih povezav. V načrtih je sicer, da bomo postopoma zgradili kolesarske trase čez Slovenijo, vendar za zdaj še ni časovnice, niti proračuna. V prejšnji evropski finančni perspektivi smo zgradili samo 38 kilometrov novih kolesarskih povezav. Zelo počasi napredujemo tudi pri turističnih kolesarskih projektih. V Avstriji denimo kolesarska steza ob Dravi pritegne 120 tisoč turistov na leto, pri nas turistične kolesarske povezav nastajajo zelo počasi.
Kaj vse bomo gradili?
Do konca leta 2018 naj bi na DRSI (Direkcija za infrastrukturo) končali manjkajoči del kolesarske steze med Brezovico in Vrhniko; manjka približno 2,5-kilometrski odsek skozi občino Log - Dragomer. Zgradili naj bi tudi približno 3,5 kilometra dolg manjkajoči odsek Imeno–Prelasko na kolesarski stezi med Rogaško Slatino, Podčetrtkom in Bistrico ob Sotli in približno 500 metrov dolg odsek med Tolminom in Mostom na Soči. Kolesarskih povezav je sicer vsako leto nekaj več, a če vprašate kolesarje, jih je premalo, gradimo jih prepočasi, steze so preozke – še zlasti, če družine želijo voziti vštric z manjšimi otroki –, po vrhu pa jih v primerjavi z Avstrijci slabo izkoriščamo za razvoj turizma.
Več o tem smo pisali v članku: Norvežani investirajo milijardo v kolesarski križ, kaj gradimo pri nas?
