Optimizacija proizvodnje je vedno odvisna od tega, kaj želimo s spremembami doseči, pravi Nataša Vujica Herzog, ki se na mariborski fakulteti za strojništvo ukvarja s proizvodno logistiko in prenovo procesov. Med cilji, ki jih želimo doseči z optimizacijo, so praviloma trije.
Skrajšati čas izdelave, kar je mogoče doseči s spremembo tehnološkega postopka ali reorganizacijo dela.
Skrajšati prevozne poti, kar lahko dosežemo z boljšo razmestitvijo delovnih mest ali postavitvijo delovnih mest v proizvodne celice (denimo v obliki črke U), s čimer se notranje prevozne poti skrajšajo, proizvajamo lahko manjše serije, zmanjšamo zaloge, skrajšamo pretočne čase in zaradi večje preglednosti dela laže vodimo proizvodnjo.
Izboljšati pretok materiala in zmanjšati zaloge materiala med delovnimi mesti z odpravo vmesnih skladišč.
Po besedah Nataše Vujica Herzog se uporablja tudi učinkovit pristop za vzpostavljanje tekoče proizvodnje z iskanjem in odpravljanjem ozkih grl, vendar se pri tem zgodi, da se po odpravi enega ozkega grla pojavi drugo. Zato je njen glavni nasvet, da se je treba optimizacije proizvodnje lotiti sistematično in z vnaprej postavljenimi cilji.
Nov pogled na celotno oskrbovalno verigo
Podobno pravi tudi Matjaž Marovt, direktor tehnične direkcije v Adrii Mobilu. Po njegovem mnenju je treba pri racionalizaciji proizvodne logistike upoštevati štiri glavna vodila.
1. Najpomembneje je, da spremenimo pogled na celotno oskrbovalno verigo. »Če gledamo na proizvodno logistiko kot na izločen del, se nam lahko zgodi, da ob racionalizaciji proizvodne logistike prenašamo nekatera opravila na proizvodne delavce. Vendar s tem podjetje ne pridobi oziroma celo izgubi, saj čas delavcev porabljamo za logistične dejavnosti,« pravi Marovt.
2. Drugo pravilo je, da racionalizacija ni prelaganje operacij na dobavitelje, ker je navsezadnje to dodatno delo, ki ga je treba nekako plačati. Zato je prava racionalizacija pogled na celoten proces in odpravljanje nepotrebnih logističnih operacij, kot so prelaganje, vmesno skladiščenje, vmesni prevoz, dodelave in podobno. Marovt meni, da lahko zgolj tako resnično znižamo logistične stroške in ustvarimo zmagovalni položaj za obe strani.
3. Bodimo pozorni na podrobnosti. Pogosto se zgodi, da z namenom neposredne dobave dostavljamo v dobaviteljevi embalaži neposredno v proizvodnjo, v praksi pa v proizvodnji zaradi priročnosti prelagajo komponente iz te embalaže v manjše enote. Ta skrita logistična operacija zmanjšuje produktivnost na eni strani, na drugi pa ustvarja iluzijo neposrednih dostav na proizvodni trak.
4. Še zlasti je treba biti pozoren na izrabo časa logistov (dostavljavcev, dispečerjev) in intervencije internih kupcev. Najboljša pot optimiziranja je snemanje praznih in interventnih voženj. Vsaka proizvodnja predvsem pri pretoku materiala skriva veliko intervencij. Za izboljšanje teh procesov se je treba izboljšav lotiti zelo natančno in predvideti čim več možnih situacij, pravi Marovt.