Mesta z dobro urejenim javnim prevozom, pločniki in kolesarskimi stezami imajo praviloma višje vrednosti nepremičnin kot mesta s slabo javno infrastrukturo. Širitev con za pešce spodbuja posel v središču mesta, čeprav so se prebivalci in lastniki lokalov v Ljubljani na začetku temu upirali. Zdaj se je izkazalo, da je v gostinskih lokalih in trgovinah bistveno več obiska, mesto bolj cveti, denarja pa se obrne več, pravi Polona Demšar Mitrović, ki ta teden koordinira Evropski teden mobilnosti (ETM).
Glavni namen ETM je promocija ukrepov, kot so urejanja površin za pešce, kolesarskih stez, izboljšave v javnem potniškem prometu in drugih mehkih ukrepov. V letošnjem ETM sodeluje 74 občin, med temi je vseh 11 mestnih občin.
Naštejte tri primere dobrih praks na področju spodbujanja trajnostne mobilnosti.
Teh je veliko. Ljubljana ima kompleksen program na tem področju in je dvakratna dobitnica nagrade Evropskega tedna mobilnosti. Organizacija ETM poteka od leta 2002 do letos, v tem petnajstletnem obdobju je MOL dvakrat prejela nagrado. Drugič zato, ker so poleg vseh drugih ukrepov zaprli Slovensko cesto. Takšen ukrep v prestolnici je velika zadeva. Ko Ljubljano obiščejo ljudje, ki se po svetu ukvarjajo s trajnostno mobilnostjo, ne morejo verjeti, koliko stvari se je v zadnjih desetih letih izboljšalo. Od dodatnih linij mestnega potniškega prometa, do uvedbe brezplačnega električnega vozila kavalir za vožnjo po središču mesta, kar je zanimivo še zlasti za starejše ljudi. Zdaj LPP uvaja prevoz na klic (E-urban). Na obrobju Ljubljane je med vikendi zelo malo potnikov na rednih linijah. Ljudje, ki uporabljajo te povezave, lahko pokličejo dve uri prej, da bodo potrebovali prevoz. Namesto avtobusa jih pride iskat osebno vozilo, plačajo pa z Urbano. Hkrati si s tem organizator javnega potniškega prevoza precej zmanjša stroške.
Kaj pa dobra praksa zunaj Ljubljane?
Veliko primerov je. Med manjšimi mesti izstopa recimo Ljutomer, kjer so že leta 2012 izdelali celostno prometno strategijo, letos pa so novo sosesko Jurševka v celoti uredili v skladu s pravili umirjanja prometa - od kolesarskih stez do varnih šolskih poti. Zanimive projekte imajo tudi v Velenju, kjer so izdelali svoj sistem izposoje koles Bici. Sami so razvili aplikacijo, uporabljajo pa kolesa Krpan. Dobro deluje tudi brezplačni javni prevoz med Šoštanjem in Velenjem, pri financiranju sodelujejo občine in podjetja. Uredili so tudi veliko kolesarskih poti in površin za pešce. Tudi v Novi Gorici veliko delajo na projektih povezav z Italijo z javnim potniškim prometom in s kolesarskimi stezami. Lani je bila v času ETM najaktivnejša mestna občina Kranj, kjer so veliko naredili na področju kolesarjenja.
Občine lahko v tem finančnem obdobju kandidirajo za 47 milijonov evrov kohezijskega denarja za ukrepe trajnostne mobilnosti. Kaj boste sofinancirali?
Na Ministrstvu za infrastrukturo smo že podpisali pogodbe z 62 občinami, ki zdaj izdelujejo celostne prometne strategije. Pripravili jih bodo do konca junija 2017, takrat bomo objavili razpise za gradnjo površin za pešce, kolesarsko infrastrukturo, parkirišča P+R in avtobusna postajališča. Občine se bodo lahko javljale na razpise. Hkrati ima 11 mestnih občin na razpolago dodatnih 21 milijonov evrov za ukrepe na področju trajnostne mobilnosti v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb. V sklopu razpisov, ki bodo zanimiva za mesta, bodo tudi razpisi urbane prenove - gre predvsem za prenovo degradiranih območij in za energetsko sanacijo stavb. Skupaj bo na voljo 120 milijonov evrov.
Kje v Sloveniji bi lahko izkoriščali reke za plovne poti?
Precej možnosti je za plovbo po Ljubljanici in po Dravi. V Utrechtu imajo denimo organizirano distribucijo po kanalih z dvema občinskima ladjicama. Breg ob kanalih v Utrechtu je precej podoben kot v Ljubljani. Težje stvari dvignejo iz ladjice z dvigalom, nato pa odpeljejo z vozički do lokalov. Drug zanimiv trend v Evropi pa je, da dostavo po mestu opravljajo s tovornimi kolesi. Temu se nekateri pri nas smejijo, vendar to dobro deluje v nekaterih evropskih mestih, ki so precej večja od Ljubljane. To so lahko tudi električna kolesa. V okviru projekta zelene mestne logistike bomo sofinancirali pilotni projekt dostave s kolesi - za izbrano mesto, ki bo izrazilo interes in bo pripravljeno sodelovati.
Zdaj se gradi veliko parkirišč P+R po Sloveniji. Ali ni to primerno zgolj za Ljubljano?
Obstaja več tipov P+R. V Kamniku je mogoče zgraditi P+R, ki prestreže potnike iz okolice Kamnika, tam prestopijo na vlak in se pripeljejo z vlakom v Ljubljano. V Ljubljani je smiselna gradnja na vstopu v mesto. Tudi v Zagorju je mogoče graditi P+R, od tam pa potniki prestopijo na vlak. Vse je odvisno od prometnih tokov. Za celovit način uravnavanja prometa v mestih je smiselno določiti visoke cene parkiranja v središču mesta in nizke cene na P+R na obrobjih. Hkrati pa je treba za dostavo in hitre opravke omogočiti kratkoročno pariranje.
.
