Več logističnih portalov poroča, da je kitajski ladjar Cosco preusmeril kontejnersko ladjo, ki jo bo namesto v grškem pristanišču Pirej izpraznil v Kopru. Zabojniki bi morali iz Aten potovati z železnico proti Srednji Evropi, grški železničarji pa so v petek, 8. julija začeli s stavko. Cosco se bo tako izognil zapletom, ki so jih v pristanišču povzročili železničarji - ti naj bi po napovedih stavko včeraj že zaključili. Alternativno pot je načrtovala Coscova podružnica v Grčiji, Greece Piraeus Conteiner Terminal. Druga alternativa je cestni prevoz iz Pireja do meje z Makedonijo, kjer bi zabojnike naložili na vlak in poslali proti Srednji Evropi.
V Luki Koper za zdaj še nimajo informacij, koliko zabojnikov bo priplulo s Coscovo ladjo. "Mi imamo že zdaj dve redni tedenski ladijski povezavi Cosca iz Pirejev, tako da za to predvidoma ne bo nič posebnega", pravijo v Luki Koper.
Cosco je v Pireju že od leta 2008
Kitajski Cosco je sicer že leta 2008 pridobil 35-letno koncesijo za dva terminala v Pireju. Njihova dolgoročna strategija je, da Atene prek Balkana z železnico povežejo s Srednjo Evropo. Cosco je v koncesijsko pogodbo in v gradnjo in upravljanje dveh terminalov v Pireju investiral 500 milijonov evrov in v obdobju od 2008 do lani pretovor v pristanišču povečal za več kot trikrat.
Na začetku letošnjega leta so na mednarodnem razpisu kupili 67-odstotni delež celotnega grškega pristanišča PPA, ponudili so 368,5 milijona evrov, kar je bilo več, kot je takrat znašala tržna vrednost pristanišča (približno 323 milijona evrov).
Svilena pot
Pristanišče Pirej sicer ni neposredni tekmec Luki Koper, bo pa to postal, ko bo posodobljena železniška povezava prek Balkana do Srednje Evrope. Kitajci so sicer jeseni 2013 podpisali memorandum o gradnji hitre dvotirne proge med Beogradom in Budimpešto; projekt je bil ocenjen najprej na 2,2 milijarde evrov, kasneje so mediji pisali, da bo kitajska Export-Import Bank gradnjo financirala z 2,6 milijarde evrov, gradila pa bo kitajska državna korporacija CRCC. Gre za del morske svilene poti, ki povezuje Azijo z Evropo prek pristanišča v Atenah. Kitajci načrtujejo še eno pot do Evrope, gre za sedem tisoč kilometrov hitre proge med Pekingom in Moskvo. Projekt je ocenjen na več kot 200 milijard evrov, izvedba pa je za zdaj še odmaknjena, ker Rusi niso najbolj navdušeni, da bi jim kdo prekopaval po državi (preberite tudi: Kitajske milijarde v evropskih infrastrukturnih projektih).
