Za tiste, ki ne znamo, ne moremo ali ne želimo voziti avtomobila - mimogrede, ne le, da smo pred trendi, lahko se nam zahvalite, da ste na cestah bolj varni - ni boljših novic, kot je krepitev javne avtobusne mreže in skorajšnji razpis za nove potniške vlake.
Zakaj? Ni velikih težav, če živiš ob progi Ljubljana - Zidani most. Ta del je na železnicah kar urejen. Na vseh preostalih se moraš precej bolje znajti.
@petrasovdat @finance_si Ah kako nikamor. Meni se v ponedeljek vrata niso odprla pa sem sla eno postajo dlje.-- Janja Zalar (@janja_z) July 15, 2016
Misija št. 1: Kako iz Zagreba do Novega mesta?
V petek sem morala v Zagreb. Iz Ljubljane je šlo brez problema, tu so prijazni vozniki, ki jim družba ni odveč.
Nazaj sem se vračala le do Novega mesta, družinske obveznosti. Človek bi si mislil, da teh 80 kilometrov med dvema ne-zelo-majhnima mestoma, pa še sredi Evrope, ne bi smelo biti težava. No, pa je. Če nimate avta.
Najprej preverim na železnicah - in ugotovim, da med Zagrebom in Novim mestom vozi en vlak na dan. In to nekaj čez poldne, ko sem še sestankovala. Pa še ne to prek Karlovca in Metlike. Ne. Me. Basat! Vlak, torej, odpade.
Gremo naprej. Avtobus. Nobene direktne povezave. No, lažem, bila je. V soboto. Jaz pa petka nisem imela namena preživeti v hrvaški prestolnici, niti ne bi smela, nečak je že ves teden komaj čakal rojstnodnevno darilo (mimogrede, najboljše je bilo, je povedal. Itak! ;) ).
Na tviterju so me nato spomnili na zasebnega prevoznika, ki ljudi večinoma vozi na letališča. To je šlo gladko.
Misija št. 2: Novo mesto - Ljubljana
Ok, teta leta sem! Zdaj pa domov. Ni se mi več dalo preverjati možnosti, zadnji (ja, zadnji!) vlak je iz glavne novomeške postaje krenil ob štirih popoldne. Ok, bo.
V soboto ni bilo prav hladno, na vlaku iz prejšnjega stoletja pa se je zdelo, da je vsaj 50 stopinj. Ni klime, nekaj sapice tu in tam pride skozi odprta okna, hvala bogu za nekaj kratkih predorov na poti, da se vsaj za nekaj sekund ohladiš. Vlak ropota tako, da ga predvajalnik glasbe komaj preglasi. K sreči mi je na Facebooku nekaj prijateljev delalo družbo - in trpelo z mano. Hvala :)
V uri in pol je stara lokomotiva zmogla 60 kilometrov, do Škofljice. Nato pa smo morali na avtobus. Dela na progi. To je moj Facebook dnevnik avanture.
So še večji božčki od mene...
Ko sem to zgodbo razlagala v redakciji, so se kolegu Juretu Ugovšku orosile oči: "Ti si vsaj lahko šla z vlakom, kamn'čan med vikendi sploh ne vozi." Prosila sem ga, naj gre čez teden v službo z vlakom, pa to pofotka, a je odvrnil: "Nimam toliko časa". Mimogrede, kako zgleda kamn'čan, lahko vidite na drugi fotografiji.
Tudi kolegu Janezu Tomažiču ni z rožicami postlano. Da pride na nedeljsko dežurstvo, potrebuje dve uri in pol. Je pa res, da si lahko na poti s Tolminskega v Ljubljano ogleda tudi Jesenice.
Prav toliko potrebujete tudi, če bi iz prestolnice želeli do Kopra. Z avtom bi potrebovali eno uro. Če upoštevate omejitve. Se še čudite, zakaj se več ljudi ne vozi z vlaki?
Zakaj se mi kolca po Japonski?
Prijatelj na Facebooku je imel prav, na poti med Novim mestom in Ljubljano so se mi res pred očmi prikazovali japonski shinkansen vlaki. Hitri, udobni, točni - res je bil užitek potovati s temi.
In ne le hitri vlaki, tudi lokalni (ki so, roko na srce, res "ofucani") so bili točni kot ura in niti enega načrta, ker vlaka tam ni, ni bilo treba spremeniti. Čisti užitek!
