Železnice so vedno imele precej prednosti pri prevozih na daljše razdalje, v zadnjih letih pa so v Sloveniji postale povsem nekonkurenčne - z izjemo nekaterih redkih povezav. Na Slovenskih železnicah sicer obljubljajo, da se bo to spremenilo. Vendar ker je to povezano z velikimi naložbami in organizacijskimi spremembami, predvsem pa s spremembo kulture, je izid negotov. Hkrati na trg vstopajo novi igralci kot je Flixbus, ki so iz petdesetletnega dremeža prebudili panogo avtobusnih prevozov (več: Pozor, prihaja Flixbus, tako bo stresel trg prevozov).
Letos poleti razpis za 25 do 30 potniških vlakov
Dušan Mes, šef Slovenskih železnic, napoveduje, da bodo še letos poleti objavili razpis za nakup od 25 do 30 potniških vlakov v skupnem znesku 140 milijonov evrov. Novi vlaki bodo prispeli na naše tire v letih 2017 in 2018. Upajmo, da bo tokrat šlo zares, ker je Mes napovedoval razpis že lani Mes obljublja: Na vlakih v 2016 ne boste več v SFRJ.
Nakup bodo financirali delno z lastnim denarjem, delno pa s posojili. Vendar z nakupom novih vlakov še ne bo čudežne rešitve za nekonkurenčnost železniškega potniškega prometa. »Zavedamo se, da je težava v nefleksibilnosti železnic v Evropi. Pri nas je velika omejitev tudi v številu zapor zaradi prenov proge,« pravi Mes. Za ponazoritev: vlak med Ljubljano in Beogradom bi lahko že zdaj pripeljal v šestih urah, če ne bi bilo dveurnega čakanja na meji med Hrvaško in Srbijo. Tudi med Avstrijo in Nemčijo ne gre gladko, še zlasti odkar so se lani zaradi beguncev zaostrile mejne kontrole.
Motnje v pretočnosti prog so tudi zaradi posodabljanja železniške infrastrukture. Na trasi proti Gorenjski bo teh ovir nekoliko manj, med Celjem in Zidanim Mostom pa se bodo letos razmere poslabšale.
Načrt: boljše povezave do Dunaja, Budimpešte, Münchna in Benetk
»Naš kratkoročni načrt je že letos pripraviti konkurenčne povezave do Dunaja, Budimpešte, Münchna in Benetk. Vendar to ni odvisno samo od nas, moramo se dogovoriti tudi z drugimi ponudniki. Mi smo sposobni narediti povezavo od Ljubljane do Budimpešte tudi pod sedmimi urami. Do konca leta bomo imeli produkte do teh štirih mest, ki bodo konkurenčni avtobusnim prevoznikom. Ko kupimo nove vlake, bomo najprej uredili povezave od Ljubljane z okolico proti Gorenjski, Zasavju in Štajerski ter proti Primorski do Divače,« pravi Mes.
Od Ljubljane do Dunaja zdaj vozijo vlaki šest ur, enako od Ljubljane do Münchna. »Do Dunaja in do Münchna hočemo skrajšati vozni čas na štiri ure in pol, to bi bil super čas. Do Beograda izboljšav ne bo, ker je tam zaradi zastarelih prog hitrost večinoma omejena na 40 kilometrov na uro.«
Zgodovinski premik: enotna vozovnica in Wi-Fi
Precej sprememb in izboljšav v JPP pa lahko pričakujemo jeseni, ko naj bi 29. septembra začel delovati sistem integriranega javnega potniškega prometa (IJPP), ki prinaša tudi enotno vozovnico. Gre za razmeroma preprosto spremembo, ki so jo že pred leti začeli uvajati po evropskih mestih in s katero smo zaradi različnih interesov prevoznikov zavlačevali približno deset let. V praksi to pomeni sinhronizacijo voznih redov prevoznikov v javnem potniškem prometu - tako cestnih kot železniških in usklajene vozne rede. Digitalizacija bo tudi v tem primeru precej spremenila procese v ozadju: vse bo bolj pregledno, končno naj bi dobili tudi enotno mesto za vpogled v vozne rede, bolj pregledna bo delitev milijonskih subvencij za javni potniški promet. In na koncu, na vlakih naj bi jeseni uvedli tudi Wi-Fi. To bo prvi večji razvojni preskok, odkar je Avstro-Ogrska pred približno 170 leti čez Slovenijo zgradila povezavo med Dunajem in Trstom. Tudi Wi-Fi na vlakih so pri SŽ obljubljali že večkrat in nato datum uvedbe postopoma premikali v prihodnost.